Gymnasium.eu
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.8 od 4 glasov Ocenite to novico!
Vetrnice
Napetosti na različnih delih sveta so pokazale, kako zelo ranljiva je Evropa v svetu, kjer bo energija vedno bolj pogosto uporabljena kot orožje, zato sta energetska neodvisnost in obrat k zeleni energiji sta visoko na listi prioritet razvoja Evropske unije. Foto: MMC RTV SLO

Dodaj v

V kakšnem okolju bomo živeli?

Terenska oddaja Gymnasium.eu v Trstu
1. marec 2017 ob 10:17,
zadnji poseg: 1. marec 2017 ob 20:57
Ljubljana - MMC RTV SLO

V drugi netekmovalni in terenski oddaji je ekipa Gymnasiuma.eu obiskala zamejce v Trst. Z dijaki z Državnega znanstvenega liceja Franceta Prešerna in Državnega tehničnega zavoda Žige Zoisa smo se pogovarjali o okolju in (ne)odvisnosti Evrope od energentskih virov zunaj njenih meja.

Energetska neodvisnost in obrat k zeleni energiji sta visoko na listi prednostnih nalog razvoja Evropske unije. Evropa se spoprijema z učinki podnebnih sprememb, drago nafto iz potencialno nenaklonjenih držav ter z neprestano grožnjo "plinskega spora" med Rusijo in njenimi sosedami, zato sta povečanje energetske učinkovitosti in koordinacija na evropski ravni pomembnejša kot kdaj prej.

Leta 2030 bo moral EU 90 odstotkov svojih potreb po nafti in 80 odstotkov potreb po zemeljskem plinu pokriti z uvozom. Največ dobav pride iz nestabilnih predelov sveta, kot je Bližnji vzhod. Napetosti na različnih delih sveta so pokazale, kako zelo ranljiva je Evropa v svetu, kjer bo energija vedno bolj pogosto uporabljena kot orožje.

Okoli 70 odstotkov nafte, ki se porabi v EU-ju, predstavlja poraba v prometu in polovico te količine porabijo osebni avtomobili. Prav tu se je v zadnjih letih učinkovitost zelo izboljšala, saj so se avtomobilski proizvajalci prostovoljno obvezali, da bodo zmanjšali porabo vozil. Ker pa se bodo samo število avtomobilov, njihova moč in uporaba tudi povečali, bo ta učinek verjetno izničen, zato bo treba razmisliti o dodatnih ukrepih, kot je na primer davek na gorivo. V zadnjem času pa se, predvsem v Nemčiji, govori o prehodu na uporabo izključno električnih vozil.

Jasno je, da bo v prihodnosti energija iz obnovljivih virov vedno pomembnejša. Trenutno se v EU-ju proizvajajo tri četrtine vse svetovne vetrne energije. Vendar je treba na tem področju storiti še veliko več. Cilji, ki si jih je Unija postavila do leta 2030, so do 30-odstotno povečanje energetske učinkovitosti, 40-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, pri čemer naj bi bilo 27 odstotkov energije v EU-ju pridobljene iz obnovljivih virov.

  • Oddaja je bila netekmovalna, po njej pa na mobilni aplikaciji poteka debata.
  • Naslednji teden se bodi pomerili dijaki Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer in Gimnazije Novo mesto. Debata bo tekla o smislu nagrad znotraj EU-ja.

.

Ne smemo pozabiti tudi na zemeljski plin. Oskrba z njim je težja kot na primer pri nafti, saj plin potuje po plinovodih. Ti so velik infrastrukturni in finančni zalogaj, Evropa pa nima povezane mreže, s katero bi bila dobava plina nemotena po vsem območju, tudi ko bi prišlo do zamrznitve dostave iz ene smeri. Projekti Južni tok, balkansko plinsko središče in terminal Žavlje so projekti, ki težijo k temu, a veliki energetski projekti s seboj prinašajo tudi okoljevarstvena in druga tveganja. Od dopisnice Mirjam Muženic smo izvedeli tudi, kaj je s terminalom Žavlje, ki bi stal le kilometer od morske meje med Italijo in Slovenijo v Jadranskem zalivu.

Aleš Ogrin, Špela Šebenik, Prvi program Radia Slovenija
Prijavi napako
Komentarji
HOR
# 01.03.2017 ob 19:18
sizif_
# 01.03.2017 ob 15:17

Sem o pepertum mobile " zastonj energije" dovolj poučen, da vem, da se o tem že dolgo dosti govori, uporabnaga izuma pa ni še nihče predložil, Tesla pa ga je, v kolikor ni bila zadeva samo v razvojni in konceptualni fazi odnesel v grob. Pa tudi se ne ve koliko bi stal zajem te njegove zastonj energije. Sicer pa zastonj energija res obstaja, saj sije sonce zastonj in zastonj se dogaja fotosinteza in zastonj rastejo rastline in plavajo ribe, itd.

Samo je za uporabe te zastonj energije potrebno neko delo, več je hočeš, več dela moraš vložit. V družb pa si delo delijo in produkte dela izmenjujejo, ti tako ali drugače nekaj stanejo, menjalno sredstvo pa je sedaj denar...

Ko še ljudi niso izkoriščali s fosilno energijo so večinoma živeli revno, skromno in kratko.
Ko pa je družba v industrijski revoluciji skokovito napredovala v standardu in bogastvu je to izvedla na podlagi fosilnih goriv. In tudi sedaj družba funkcionira le zaradi izkoriščanja fosilnih goriv, ki so poceni energija , le pribite dajatve jih delajo drage, za razliko od "zastonj energije" OVE, ki so drage in jih le še dodatne subvencije pomagajo, da niso še dražje, kakor tudi energija, ki se z njimi koristi.

Za življenje v ugodnostih civilizacije ni tako ali drugače nič zastonj, le malo cenejše in manj naporno bi lahko bilo brez pripadajočega paketa nepotrebnih anomalij & svinjarij. Sedanja cena fosilnih goriv je tu še najmanjši problem saj bi se ob "zastonj energiji" takoj razvile nove oblike izkoriščanja in prisile...
_sizif_
# 01.03.2017 ob 15:17
HOR
# 01.03.2017 ob 13:29

očitno se boš moral še malo izobrazit na tem področju (Nikola Tesla idr.)
Energija (nafta, elektrika, zemeljski plin) predstavlja eno glavnih sredstev vzpostavljanja ekonomske odvisnosti, se pravi, da življenje "ni več zastonj" in potrebuješ dohodek, da preživiš. Čeprav energija prihaja iz naravnih virov, ki pripadajo nam, ljudem, državljanom itd., in jo moramo, čeprav so se elektrarne in podobno največkrat zgradile z "našim" denarjem, kljub temu plačevati, pa ne poceni. Po mojem je energija ena glavnih cest, ki vodi do končne osvoboditve človeka od vladajočih gospodarsko-političnih elit.
_sizif_
# 01.03.2017 ob 13:04
Ne nafta in plin, temveč zastonj energija, to je prihodnost!
hexen
# 01.03.2017 ob 21:01
bubo bubo
# 01.03.2017 ob 20:41
leta 2030, bo vroče ko pes, vode bolj malo, mogoče bomo takrat začeli razmišljat o veterni elektrarni, če ne bo preveč ptiče motil,


Da bo sto vetrnih elektrarn v eni sezoni pridelalo toliko elektrike kot TEŠ v enem dnevu, je to res rešitev?
hexen
# 01.03.2017 ob 21:04
clutch00
# 01.03.2017 ob 20:37
zeleni bi nas najraj spravil nazaj v kameno dobo


Premogovniški in naftni tajkuni pa bi nas radi spravili med fosile.
HOR
# 02.03.2017 ob 02:32
Ž evidim, da bodo zavajali otroke:

"Evropa se spoprijema z učinki podnebnih sprememb"


S kakšnimi hudimi "vročimi" učinki podnebnih sprememb smo se že soočili v Evropi... !!!???
(čudno , da Rusi o tem nič ne jamrajo in se samo hahljajo, sploh, ko prodajo v EU več dražjega plina v kakem hudo mrzlem januarju...)

Dosedanja nova dodatna škoda zaradi podnebnih sprememb v Evropi je praktično nemerljiva in zanemarljiva. Vse ostalo je območje politične psevdoznanosti.
Zato s klima alarmisti "pomagajo" s projekcijami: Če bi bila zdaj leta 2080 bi nas klima spremembe prizadela za groznega 0,3 do 1% padca godpodinjskega blagostanja (Koliko nas je prizadela mešetarska politika vodenja EU in svetovne ekonomske krize...!?). mogoče bo pa leta 2080 odnesla polovico letnega prirastka BDP - nakladajo (pa še za to prikličejo na pomoč fantazijsko segrevanjeod 2 do 5 st C do 2100, ki ga v realnosti ne potrjuje več noben trend, razen fantazijski), kakor so nakladali glede ekonomije in podnebnih sprememb do sedaj skupaj in posebej.

Pri tem nas že sedaj prizadene Don Kihotski boj proti silam narave oziroma menda antropogenim klima spremembam samo na elektro položnici par € na mesec na gospodinjstvo, da ne omenim še vseh ostalih stroškov, ki presegajo stroške komplota TEŠ6,, da stroškov na ravni EU niti ne omenim dajo pa še manjše uporabne rezultate.
CO2 emisij pa nič bistveno manj, glavna goriva pa še vedno fosilna, za katera se tudi še vedno mlatijo, oziroma mlatijo ljudi diplomatsko in vojaško

Do sedaj je največja škoda zaradi klima sprememb samo neustrezno potratno ukrepanje proti klima spremembam. Seveda pa vsak extremni ali ciklični neugoden vremenski pojav še ni klimatska sprememba.

Bo pa potreben povdarek na prilagajanju in ne na sizifovem zapravljanju denarja davkoplačevalcev za ozko skupino žepov klimatsko alarmnih mešetarjev za nemogoče (do nadalnjega) preprečavanje klimatskega dogajanja.

Za severno EU pa se ve, da bi od napovedanega segrevanja le profitirala, ttega pa se veseli tudi Rusija (razen dejstva, da bi potem EU odkupovala letno manj ruskega plina...)...

O čem ostalem iz zapisa pa mogoče naslednjič...
HOR
# 02.03.2017 ob 01:07
hexen
# 01.03.2017 ob 21:04

Premogovniški in naftni tajkuni pa bi nas radi spravili med fosile.
Ravno nasprotno...

Premogovniški in naftni tajkuni bi radi spravili fosile gor med ljudi in ne obratno, ljudi dol med fosile

Bi pa nas radi eni zeleni nekonsistentno res spravili nazaj do fosilnega človeka, čeprav so načeloma proti vsemu fosilnemu

(Fosilni človek je pa naš sorodnik tam nekje iz kamene dobe...)
HOR
# 02.03.2017 ob 00:49
agenda21
# 01.03.2017 ob 21:44

Verjetno se je na UFO probi izkazalo za predrago...

Dokazano pa nas UFO-ti* redno obiskujejo in izvajajo brezplačni UFO **:

*UFO-ti= Uspešni Finančni Odiralci
**UFO = Uspešno Finančno Odiranje
agenda21
# 01.03.2017 ob 21:44
Proba je bla:
https://www.youtube.com/watch?v=lkswXVmG
4xM
http://disclosureproject.org/

Samo nikoli ne bo dovolj podpore.
HOR
# 01.03.2017 ob 13:29
_sizif_
# 01.03.2017 ob 13:04

Do nadalnjega je iskanje zastonj energije sizifovo delo...
clutch00
# 01.03.2017 ob 20:37
zeleni bi nas najraj spravil nazaj v kameno dobo
bubo bubo
# 01.03.2017 ob 20:41
leta 2030, bo vroče ko pes, vode bolj malo, mogoče bomo takrat začeli razmišljat o veterni elektrarni, če ne bo preveč ptiče motil,
Gymnasium.eu

Gymnasium.eu je enourna radijska oddaja, ki poteka v živo ob sredah med 20. in 21. uro na Prvem programu Radia Slovenija. 4. sezono tega projekta smo razširili in ga pripravili skupaj z Evropskim parlamentom in Multimedijskim centrom RTV Slovenija. Za aktualne in zanimive evropske teme, o katerih svoja mnenja in rešitve v studiu predstavljata ekipi dveh srednjih šol, je ena ura velikokrat premalo. Zato se debata po oddaji nadaljuje na mobilni aplikaciji Gymnasium.eu, ki je postala prostor, kjer imajo mladi priložnost, da pridobijo znanje o delovanju Evropske unije in sooblikujejo javni diskurz o evropskih politikah. Na mobilni aplikaciji in spletni strani https://gymnasium.rtvslo.si/ lahko dostopajo do glasovanja, spletne debate, arhiva oddaj in gradiva. V projektu sodeluje 16 slovenskih srednjih šol, najboljšo izmed njih bomo dobili v finalni oddaji v aprilu. Odšla bo na strokovno ekskurzijo v Strasbourg, zmagovalec spletnih debaterjev pa bo na koncu prejel iPhone7.

Kazalo