Ideja o novem načrtu za rešitev evrskega območja se je porodila na zasedanju Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke v Washingtonu konec prejšnjega tedna. BBC poroča, da naj bi načrt vseboval kar 50-odstotni odpis ogromnega grškega dolga, predvideva tudi povečanje sredstev v zdaj veljavnem skladu za pomoč državam v težavah na dva bilijona evrov, nato pa napovedujejo še ukrepe za čim večji izkoristek sredstev v njem.

Novost v načrtu je ta, da bi lahko denar poleg IMF-a posojala tudi Evropska centralna banka (ECB), iz sklada pa bi lahko financirali tiste vlade, ki si denarja ne morejo več izposojati od komercialnih virov, kot je na primer italijanska vlada. Tretji predlog načrta je krepitev velikih evropskih bank, ki imajo trenutno premalo kapitala za reševanje vseh izgub.

Kot so sporočili iz Mednarodnega denarnega sklada, naj bi si evropske vlade prizadevale, da bo načrt dokončno oblikovan v petih ali šestih tednih. Uresničitev omenjenega načrta v praksi bo po pisanju BBC-ja izjemno težka, a ob tem dodajajo, da bi bila cena propada načrta finančna kriza, ki bi prinesla še hujšo recesijo, kot je bila zadnja.

Atene obljubljajo, da bodo zmanjšale svoj dolg
Po pogovoru z generalno direktorico Mednarodnega denarnega sklada Christine Lagarde je grški finančni minister Evangelos Vernizelos povedal, da bodo Atene storile, kar je potrebno za zmanjšanje ogromnega dolga, ki trenutno znaša 160 odstotkov bruto družbenega proizvoda. Venizelos je v Washingtonu obljubil, da bo Grčija ostala v evrskem območju, ob tem pa zanikal, da bi bila grška kriza dovolj, da bi povzročila učinek domin drugje v območju evropske skupne denarne enote.

Grški minister za mednarodne gospodarske odnose Constantine Papadopulos je dejal, da bi bil odhod iz evrskega območja za Grčijo poguben. "Mislim, da bi nas odhod iz evrskega območja ponesel nazaj v 60. ali 70. leta prejšnjega stoletja," je povedal Papadopulos, tuji mediji pa ob tem poročajo, da si evropske države prizadevajo, da bi Grčiji omogočile izpolnitev njenih obveznosti in tako preprečile, da bi izpadla iz evrskega območja.

IMF, EU in ECB se vračajo v Atene
Inšpektorji Evropske unije, ECB-ja in IMF-a se bodo ta teden vrnili v Atene, kjer bodo ocenili grški napredek pri zmanjševanju dolga in pri vpeljavi varčevalnih ukrepov. Grčija še vedno prejema pomoč iz prvotnega reševalnega načrta, o katerem so se dogovorili maja lani, a ne bo dobila novega obroka posojila, če bodo inšpektorji presodili, da ne dosega načrtovanih ciljev.

Analitiki že več tednov opozarjajo, da je to realna možnost, brez novega obroka posojila pa Grčija nikakor ne bo zmožna odplačati svojih obveznosti in ji grozi bankrot. IMF še vedno trdi, da je grški dolg obvladljiv, pred propadom pa bi Grčijo in z njo evrsko območje radi rešili tudi evropski voditelji.

Nemška kanclerka Angela Merkel je ob grških težavah povedala, da bi grški bankrot izničil zaupanje vlagateljev v države z evrom, zato je po njenem mnenju treba sprejemati nadzorovane odločitve, sicer se bo kriza razširila še v druge države članice evrske skupine.

EU z novimi zakoni nad javnofinančni primanjkljaj
Evropska unija naj bi še ta teden potrdila šest zakonov, ki naj bi izboljšali gospodarsko upravljanje v povezavi in boj proti krizi. Kot je za Radio Slovenija poročala Meta Dragolič, nova pravila predvidevajo hitrejšo in bolj samodejno uveljavitev finančnih sankcij proti tistim državam, ki ne bi dovolj učinkovito zmanjševale javnofinančnega primanjkljaja, javnega dolga ali bi izgubljale konkurenčnost. A ker so evropske ustanove potrebovale za sprejemanje teh zakonov kar leto dni in ker se je v tem času kriza močno zaostrila, je že slišati, da so tudi ta nova pravila že zastarela.

Nove ukrepe za večje povezovanje, ki naj bi pomagala pri lažjem izhodu iz krize, naj bi na zasedanju Evropskega parlamenta napovedal tudi predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso.