Poslanci nasprotujejo ideji, da bi financiranje sklada za reševanje bank uredili v ločenem mednarodnem sporazumu, na katerega ne bi imeli vpliva. Državam očitajo, da evropsko bančno krizo urejajo po japonskem scenariju.

Parlament očita državam, da ne želijo učinkovitega mehanizma, ampak zapleten sistem, ki bo omogočal politične manevre pri odločanju med zaprtjem in sanacijo bank. Tudi predlog, da bi pravila o skladu za reševanje bank države dorekle v ločenem medvladnem sporazumu, je po njihovem mnenju zgolj korak stran od enakopravnosti članic in od ščitenja državljanov.

"Zagotoviti želimo, da bodo računi za napake dejansko izstavljeni bankirjem, lastnikom in investitorjem, ne glede na to, v kateri članici poslujejo. Enako mora veljati pri uporabi sredstev iz skupnega sklada za reševanje bank," pravi Wortmann-Koolova iz največje poslanske skupine ljudske stranke.

Tudi socialist Hannes Swoboda svari. "Za ločen medržavni sporazum so se vlade odločile zato, da bi obdržale svoj nacionalni vpliv. A bančni sistem ne deluje več na ravni ene države, ampak vsaj na ravni vse Evrope, zato kriza terja evropske rešitve, poudarja. In zagotoviti moramo, da bodo te pomirile državljane, ki jih skrbi za njihove hranilne vloge ali ne morejo dobiti bančnih posojil."

Pristop Evropske unije k reševanju krize je napačen, pa je prepričan liberalec Guy Verhofstadt. Namesto da bi hitro dokapitalizirala banke in sprostila posojilni krč, kot so to storile ZDA ali Švedska, sprejema medle ukrepe po japonskem vzoru.

"Tudi odločanje o banki v težavah bo potekalo s hitrostjo trabanta, če bo obveljal predlog držav članic, vsi pa vemo, da je o likvidaciji ali sanaciji treba odločiti s hitrostjo ferrarija, konec tedna," je bil slikovit.

Čeprav so parlament in države članice še na nasprotnih bregovih in je časa malo, pogajalci vendarle verjamejo, da bodo na koncu dosegli sprejemljiv dogovor.