Notranji ministri EU-ja so po terorističnih napadih to poletje v Evropi v Bruslju razpravljali o preprečevanju radikalizacije in drugih ukrepih v boju proti terorizmu, pa tudi o podaljšanju nadzora na mejah v schengenskem prostoru.

Več držav, med njimi Francija, Avstrija, Nemčija, Danska in Norveška, želijo spremembe schengenskega zakonika, po katerih bi bilo mogoče nadzorovanje notranjih meja območja znova podaljšati.

Špenga je v povezavi z namero omenjenih držav v Bruslju dejal, da razume razloge, zaradi katerih želijo nekatere države prožnejšo ureditev v povezavi z ukrepom ponovne vzpostavitve nadzora na notranjih mejah zaradi resne ogroženosti notranje varnosti.

Vendar dozdajšnja praksa po besedah državnega sekretarja kaže, da je v nekaterih primerih šlo za zlorabo te možnosti za notranjepolitične namene in da se je uporabljala neselektivno ter brez verodostojnih argumentov, zaradi česar bo Slovenija prihodnji teden predstavila svoje pomisleke in predloge za omejitev možnosti zlorab.

Komisar za migracije: Razlogov za nadzor ni več
Utemeljenih razlogov za notranji nadzor v schengenskem prostoru ni več, je še pred zasedanjem presodil evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos. "Menim, da je čas za vrnitev k normalnemu delovanju schengena," je dejal komisar, saj meni, da ni več utemeljenih razlogov za podaljšanje notranjega nadzora. Istočasno je poudaril, da schengenski zakonik ni dovolj prilagojen varnostnim izzivom.

Več držav zahteva nadaljevanje nadzora
Začasni notranji nadzor v schengenu, ki ga na podlagi migracijskih razlogov izvajajo Avstrija, Nemčija, Danska, Švedska in Norveška, se izteče sredi novembra. Francija nadzor izvaja na podlagi varnostnih razlogov zaradi terorističnih napadov.

Francija, Avstrija, Nemčija, Danska in Norveška želijo spremeniti schengenska pravila tako, da bi bilo mogoče notranji nadzor iz varnostnih razlogov še podaljšati.

Evropska komisija naj bi sicer konec meseca predlagala spremembe schengenskega zakonika, ki naj bi po pričakovanjih omogočile nadaljevanje notranjega nadzora.

Francija pričakuje prožnejša pravila
Francija pričakuje od Evropske komisije predloge za prožnejša pravila o nadzoru na notranjih mejah v schengnu zaradi teroristične grožnje, istočasno pa takšna, da ne bi ogrozila prostega gibanja ljudi, je v Bruslju povedal francoski notranji minister Gerard Collomb.

Nemčija in Avstrija jasni pri stališčih
Nemški notranji minister Thomas de Maiziere je pred zasedanjem dejal, da je nemško stališče jasno: dokler niso zunanje meje dovolj varne, je potreben nadzor na notranjih mejah.

Tudi Avstrija trdno vztraja pri svojem stališču, da bo notranji nadzor ohranila. Čeprav ni neposredne teroristične grožnje, Avstrija ni otok in mora biti pripravljena na vse, je v Bruslju poudaril avstrijski notranji minister Wolfgang Sobotka.

Ob tem je opozoril, da nedavni teroristični napadi v Španiji in na Finskem kažejo, da so vprašanja migracij, integracije in ekstremizma tesno prepletena. Avstrija po njegovih besedah nadzor potrebuje za boljši pregled nad dogajanjem v Evropi.

Anvelt: Ključna je hitra izmenjava informacij
Ključno vprašanje v boju proti terorizmu je učinkovita, čim hitrejša izmenjava informacij, je ob prihodu poudaril estonski minister Andres Anvelt, ki vodi zasedanje. "Noben teroristični napad ne bo spremenil našega načina življenja," je še poudaril.

V povezavi s to temo bo danes po pričakovanjih odmeval tudi sredin poziv predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja k vzpostavitvi evropske obveščevalne enote, ki bi zagotovila samodejno izmenjavo podatkov o teroristih in tujih borcih.