Barroso je po srečanju z Orbanom izrazil "popolno zaupanje" v demokracijo na Madžarskem. Orban je ob tem vnovič izrazil prepričanje, da spremembe ne bodo potrebne. Barroso je poudaril, da je načelo svobode govora "sveto" načelo Evropske unije in da mu je Orban zagotovil, da bo zakon izvajan ob popolnem spoštovanju tega načela.

"Pozdravljam pripravljenost na spremembo zakona, če bo to potrebno," je dodal predsednik komisije. Obenem je Barroso opozoril, da je to ne le pravno, temveč tudi politično vprašanje, in da Madžarska potrebuje popolno podporo pri predsedovanju. "Popolnoma zaupam v demokracijo v tej državi," je poudaril in izpostavil, da se je Orban sam v preteklosti boril proti totalitarnim režimom.

Orban je na novinarski konferenci z Barrosom, sicer nekoliko močneje kot v četrtek na samostojni novinarski konferenci, vnovič izrazil pogojno pripravljenost na spremembe, a obenem ponovil svoje prepričanje, da to ne bo potrebno, in stališče, da pri tem ne sme biti diskriminacije.

Madžarska je po Orbanovih besedah "država, ki je prelila veliko krvi za svojo svobodo in žrtvovala veliko življenj za svojo demokracijo". "Zato menimo, da bi morala biti madžarska demokracija deležna enakega spoštovanja kot vsaka druga demokracija v Evropi," je še dejal.

Madžarska vlada, ki je s 1. januarjem prevzela polletno predsedovanje EU-ju, vztraja, da je medijski zakon dober in da v njem ni niti ene same pravne rešitve, ki ne bi obstajala v kakšnem izmed medijskih zakonov drugih evropskih držav.

Nasprotno menijo številne evropske države - še posebej Nemčija in Francija -, ki pozivajo k ukinitvi zakona, češ da je slab oz. celo nedemokratičen.

Če poskušaš uravnavati medije, ne priznavaš, da so avtonomni
Predsednik Društva novinarjev Slovenije Gregor Repovž je v pogovoru o madžarskem zakonu za MMC dejal, da je ta "absolutno nesprejemljiv" in da gre za zakon, ki se ukvarja z uravnoteževanjem medijev. "To je izrazoslovje, za katerega avtomatično vemo, da gre za nedemokratičen zakon, ker vsak, ki poskuša uravnoteževati medije, ne pristaja na to, da so mediji neavtonomni in da sami sebe uravnotežujejo. Je pa nam tovrstna praksa znana iz leta 2005 in tak zakon imamo trenutno še vedno v veljavi. Ni sicer tako zelo rigorozen, je pa iz istega populističnega gnezda."

Zakon le ena izmed demonstracij nedemokratičnega režima
"Gre za politiko, katere glavna težava je avtonomija tako univerze, zdravstvenega raziskovanja kot seveda medijev. Ta medijski zakon je le ena izmed groznih stvari, še veliko hujši kot medijski zakon je poseben manifest o nacionalni kooperaciji, ki ga je treba izobesiti v vsaki instituciji in mora biti uokvirjen, velik 50 krat 70 centimetrov, prvi stavek pa je: 'Po 46 letih okupacije in 20 negotovih letih tranzicije je Madžarska pridobila pravico do samoodločbe.' To mora biti v bolnišnicah in vseh državnih institucijah. Ta zakon je samo ena izmed demonstracij tega režima, ki v izhodišču ni demokratičen," je še povedal Repovž.

Medij ni v duhu svobode medijev
Da je zakon nesprejemljiv, meni tudi predsednik Združenja novinarjev in publicistov (ZNP) Igor Kršinar. V pogovoru za MMC je povedal, da je madžarski zakon o medijih "grozen" in da ni v skladu z nekim duhom svobode medijev, vidi pa podobnosti med njim in drugim osnutkom zakona o medijih, ki ga pripravlja slovenska ministrica za kulturo Majda Širca, še posebej kar zadeva 101. in 102. člen ter odločanje o koncentraciji lastništva nad mediji. Povezavo med madžarskim zakonom in osnutkom slovenskega zakona vidi tudi v tem, da tudi slovenski predvideva kazni za medije ali celo njihovo ukinitev, če inšpektor v mediju prepozna sovražni govor.