Nad mediji bo bdel svet za medije, ki lahko z visokimi denarnimi kaznimi oglobi medije zaradi poročanja, ki ne bo
Nad mediji bo bdel svet za medije, ki lahko z visokimi denarnimi kaznimi oglobi medije zaradi poročanja, ki ne bo "politično uravnoteženo" ali bo žalilo človeško dostojanstvo. Foto: EPA
Pal Schmitt
Madžarski predsednik Pal Schmitt je sporni zakon podpisal tik pred novim letom. Foto: EPA

Na prvi strani časnika Nepszabadsag v madžarščini in ostalih 22 jezikih Evropske unije piše: "Konec svobode tiska na Madžarskem." Dnevnik poudarja, da novi medijski zakon sledi prizadevanjem vlade Fidesza in krščanskih demokratov in ustvarja priložnost za kaznovanje, prepoved in na koncu uničenje vseh drugače mislečih.

Časnik Nepszava pa na naslovnici v madžarskem in angleškem jeziku poudarja, da je svoboda tiska temeljna pravica v državi članici EU-ja. "Na Madžarskem moramo braniti svoje demokratične pravice. Zahtevamo svobodo tiska," so zapisali in ob tem izrazili upanje, da se bo Evropa zavedla "protidemokratičnih korakov" madžarskih oblasti in naredila nekaj previdnih in diplomatskih potez, čeprav se zdi, da novi zakon večine Madžarov ne moti.

Svet za medije odloča o politični uravnoteženosti
Sporni zakon je začel veljati na dan, ko je Madžarska prevzela polletno predsedovanje Evropski uniji. Z zakonom ustanovljeni svet za medije, ki ga vodi vladajoča konservativna stranka Fidesz, lahko z visokimi denarnimi kaznimi oglobi medije zaradi poročanja, ki ne bo "politično uravnoteženo" ali bo žalilo človeško dostojanstvo. Svet ima pravico do vpogleda v dokumente medijev, še preden bo kršitev ugotovljena, poleg tega pa morajo novinarji razkriti svoje vire, kadar gre za vprašanja, povezana z nacionalno varnostjo.

Evropska komisarka za digitalno agendo Neelie Kroes je v Budimpešti izrazila "zaskrbljenost" glede novega medijskega zakona na Madžarskem in "dvom" o neodvisnosti novega sveta za medije. Budimpešta trdi, da zakon ni v nasprotju z evropsko zakonodajo. Evropska komisija vseeno pričakuje podrobnejša pojasnila glede medijskega zakona. Komisija še ni ugotavljala skladnosti zakona z listino o temeljnih pravicah, prav tako pa pisma Kroesove tudi še ne gre tolmačiti kot začetek morebitnega postopka proti Madžarski zaradi kršenja evropske zakonodaje.

Po trditvah kritikov so kazni, ki jih predvideva zakon, tako visoke, da lahko privedejo do bankrota mnogih medijskih podjetij. Že prvi dan veljave zakona je svet za medije sprožil preiskavo na zasebni radijski postaji zaradi predvajanja pesmi "It's on" ameriškega raperja Ice-T-ja, ker bi po oceni sveta lahko škodila mladim.

Na dogajanje na Madžarskem se je odzval tudi slovenski evropski poslanec Franco Juri, ki je zapisal, da novi zakon o medijih uvaja cenzuro s kaznovanjem neposlušnih novinarjev, veleva disciplinirano pisanje medijev in vsiljuje kot edini merodajni vir informacij državno/vladno tiskovno agencijo, od katere morajo vsa uredništva črpati vesti. "O hudem posegu v svobodo novinarstva na Madžarskem je Evropska unija, z izjemo nekaterih posameznih kritičnih glasov, tiho. To je skrb vzbujajoče, saj molk lahko pomeni utiranje poti podobnim skušnjavam discipliniranja medijev kjer koli v Evropi. Nad dogajanjem na Madžarskem in v EU-ju izražam zaskrbljenost, saj menim, da s takim medijskim zakonom Madžarska nima moralne avtoritete za vodenje skupnosti držav, ki temelji na vrednotah demokracije in svobode izražanja," je zapisal Juri.

Država tarča kritik tudi zaradi davkov
Medijski zakon ni edina zadeva, zaradi katere na Madžarsko iz Unije letijo ostre kritike, saj je država tudi tarča ostrih kritik zaradi davkov za tuje vlagatelje. Bruseljski spletni bilten EUobserver piše, da je 13 evropskih podjetij na Evropsko komisijo naslovilo skupno izjavo, v kateri pozivajo k sankciji proti Madžarski zaradi vrste posebnih davkov za tuje vlagatelje. Pismo na petih straneh, ki nosi datum 15. december 2010, poziva Bruselj, naj "madžarsko vlado prepriča, da je pomembno imeti stabilne pogoje za vlagatelje" in da naj pomaga, da bo "Budimpešta ukinila svoje nepravične davke".

Med podpisniki pisma predsedniku Evropske komisije Joseju Manuelu Barrosi so vodstvi nemških energetskih velikanov RWE in E.ON, Deutsche Telekom, nemška zavarovalnica Allianz, nizozemska banka ING, francoska zavarovalnica Axa, češko energetsko podjetje ČEZ in avstrijski OMV. Vsa podpisana podjetja so zagrozila, da bodo iz Madžarske zaradi nedavno uvedenih spornih davkov umaknila svoje investicije. Zaradi retroaktivnih davkov, s katerimi na bi Madžarska zmanjšala svoj proračunski primanjkljaj, naj bi zgolj Deutsche Telekom izgubil do sto milijonov evrov.