Premierka Theresa May načrtuje, da bi London 50. člen Lizbonske pogodbe, ki ureja izstop države iz EU-ja, sprožil do konca marca prihodnje leto. Foto: EPA
Premierka Theresa May načrtuje, da bi London 50. člen Lizbonske pogodbe, ki ureja izstop države iz EU-ja, sprožil do konca marca prihodnje leto. Foto: EPA
Dijaki
Dijaki Srednje trgovske in ekonomske šole Šolskega centra Nova Gorica ali Srednje trgovske šole Ljubljana v prvi tekmovalni radijski oddaji Gymnasium.eu. Foto: Blaž Mazi

Ali je za mlade, ki so večji del svojega življenja preživeli v Evropski uniji, izstop ene države iz zveze sploh razumljiv? Ali pa so tudi sami bolj evroskeptični? Svoja stališča in razmišljanja o brexitu ter vizije o Evropski uniji na Prvem programu Radia Slovenija so z nami delili dijaki Prometne šole Maribor in dijaki Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, srednje poklicne in strokovne šole.

Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske se je evropski povezavi pridružilo leta 1973. Kot ena od gospodarsko močnejših članic si je v primerjavi z drugimi državami znotraj EU-ja že takrat pridobila določene privilegije – ohranila je svojo valuto, se izognila nekaterim ukrepom skupne kmetijske politike in si nekoliko pozneje pridobila tudi proračunski popust.

Mladi iz Celja in Maribora ugotavljajo, da so posledice brexita, odnosi, ureditev političnih in gospodarskih vprašanj med Veliko Britanijo in Evropsko unijo precej negotovi. Ali bodo pogajanja prinesla skupen, enoten trg ali se bodo ponovno pojavile carine in pristojbine, se še ne ve, mladim pa je bližje ideja o enotnem trgu in podobnem statusu Združenega kraljestva, kot ga imata Švica in Norveška. Ti dve državi s svojimi sosedami nimata trdih meja, še vedno sta suvereni, vseeno pa morata spoštovati določena evropska določila in pravila. Po mnenju Mariborčanov (Ljudmila, Gabriela, Blaž) bo imel izstop Velike Britanije iz Unije veliko gospodarskih posledic, hkrati se bojijo, kaj bo to prineslo mladim in njihovim možnostim za študij in zaposlitev na otoku. Nik, Nejc in Tim iz Celja pa so poudarili, da bi morala biti unija v času gospodarskih kriz, vojn v drugih delih sveta in vala prebežnikov enotna, po referendumu o brexitu pa je le še več negotovosti in neenotnosti.

Brexit
Javnomnenjske raziskave pred sicer nezavezujočim referendumom so napovedale tesen izid v korist britanskemu obstanku v EU-ju. Končni izkupiček je bil drugačen in v Evropi je, čeprav bi lahko na podlagi javnega mnenja pričakovali tudi takšen rezultat, završalo.

Je to konec Evropske unije, kot jo poznamo? Je to voda na mlin desničarskim in populističnim politikom v celinski Evropi? Kako močna je brez Združenega kraljestva? Kakšne so spremembe, ki bodo sledile izstopu? Kaj bo s tujimi delavci na otoku? Kaj z Britanci, ki delajo v drugih članicah EU-ja? Bo sledila nova gospodarska kriza? Je potrebna korenita reforma Evropske unije? Bo razpadlo Združeno kraljestvo? Bo Veliki Britaniji sledil še kdo? V oddaji smo prav o teh vprašanjih izvedeli več od dopisnika RTV Slovenija Matjaža Trošta, dijaki pa so imeli priložnost govorili tudi z evropskim poslancem Ivom Vajglom, ki ima dolgoletne diplomatske in zunanjepolitične izkušnje. Evropski poslanec je med drugim omenil možnost, da bi v Veliki Britaniji lahko izvedli še en referendum, in sicer po tem, ko bi bila pogajanja o načinu izstopa Velike Britanije iz Evropske unije dogovorjena in bi se Britanci na njem odločali prav o sporazumu, ki bi vključeval pravila izstopa in nadaljnjo ureditev odnosov med otokom in kontinentalno Evropo.

Po oddaji debata na mobilni aplikaciji
Debata dijakov o prihodnosti Evrope se je po oddaji s Prvega programa Radia Slovenija preselila na mobilno aplikacijo Gymnasium.eu, kjer bo do petka zvečer potekala spletna debata. Ta je namenjena vsem mladim, tudi tistim, ki ne sodelujejo v projektu, da s svojimi razmišljanji in predlogi sooblikujejo javni diskurz o evropskih temah. V projektu Radia Slovenija, Multimedijskega centra RTV Slovenija in Evropskega parlamenta namreč sodeluje le 16 šol, ki so bile izžrebane v uvodni oddaji nove sezone Gymnasiuma.eu.

  • V današnji oddaji smo razglasili zmagovalca oddaje o beguncih. V 2. krog tekmovanja se je uvrstila Srednja trgovska šola Ljubljana.
  • Nagrajenka spletne debate o reševanju begunske krize je po izboru pisarne evropske poslanke Tanje Fajon Zala Vipotnik.
  • Tema prihodnje oddaje je vroče-hladno čezatlanstko zavezništvo, o tem bosta razmišljali ekipi Gimnazije Antona Aškerca iz Šolskega centra Ljubljana in Gimnazije Jesenice.
  • Spletna debata o posledicah brexita se nadaljuje na mobilni aplikaciji Gymnasium.eu (https://play.google.com/store/apps/details?id=si.rtvslo.gymnasium&hl=sl), kjer lahko tudi glasujete za šolo, ki vas je v radijski oddaji bolj prepričala.

.