Med prebežniki je nemška kanclerka Angela Merkel izjemno priljubljena, saj jim je obljubila, da so v Nemčiji dobrodošli. Foto: Reuters
Med prebežniki je nemška kanclerka Angela Merkel izjemno priljubljena, saj jim je obljubila, da so v Nemčiji dobrodošli. Foto: Reuters
Hrvaška zapira mejo, Madžarska gradi ograjo

Mnogi prebežniki so namenjeni v Nemčijo zaradi povabila kanclerke Merklove. Po nadzoru meje pa Nemčija zdaj načrtuje zmanjšanje socialne pomoči in hitrejše vračanje.

Nemčija načrtuje spremembe zakonodaje o azilu, s katerimi bi drastično zmanjšala socialno pomoč, ki jo namenja prosilcem za azil, in omogočila hitrejše vračanje prebežnikov v tiste države članice EU-ja, v katere so najprej vstopili. Države Balkana pa bodo razglašene za t. i. varne države. Vlada sprememb še ni potrdila.

Predloge sprememb so pripravili na nemškem notranjem ministrstvu, med uslužbenci ministrstva naj bi zakrožili v ponedeljek. Nemška vlada jih še ni potrdila, a v četrtek so pricurljali v javnost in nemudoma poželi ostre kritike.

Med najspornejšimi je predlog, da bi prebežnike, ki jim v Nemčijo po skrajšanem in občutno hitrejšem postopku kot do zdaj zavrnejo prošnjo za azil, izgnali iz države z zgolj vozovnico in osnovnimi potrebščinami, kot je hrana. Ljudje, ki bi jim azil zavrnili in jih ni mogoče izgnati nazaj v domovino, v Nemčiji ne bi imeli niti pravice do dela niti do socialne pomoči.

Preobrat nemške politike
Na nemškem seznamu t. i. varnih držav izvora naj bi bili po novem še Albanija, Kosovo in Črna gora. Prosilci za azil iz varnih držav praktično ne bi imeli možnosti, da v Nemčiji pridobijo status begunca, saj bi morali za to dokazati, da njim osebno v domovini grozi neupravičen pregon. Kot piše francoska tiskovna agencija AFP, bi te zaostritve obstoječe zakonodaje o azilu pomenile pomemben preobrat od nemške politike v preteklih tednih, ko je država odprla vrata beguncem iz Sirije in je avgusta zanje prenehala izvajati dublinsko uredbo.

Nemški notranji minister Thomas de Maiziere zdaj zahteva ponovno uveljavitev te uredbe, ki med drugim določa, da morajo prebežniki za azil zaprositi v prvi državi članici EU-ja, v katero vstopijo.

Finska okrepila nadzor na meji s Švedsko
Vrsti držav z okrepljenimi mejnimi ukrepi se je pridružila tudi Finska, ki je okrepila nadzor na švedski meji, saj pričakuje sedemkrat več prebežnikov kot lani, če bo treba, pa je po besedah notranjega ministra Orpa pripravljena uvesti tudi mejni nadzor. Enako je izjavil francoski premier Manuel Valls, potem ko so ob italijanski meji že okrepili policijski nadzor.

Kot poroča Erika Štular, dopisnica RTV Slovenija iz Bruslja, schengenska država nadzor notranje meje lahko uvede v primeru resne grožnje javnemu redu in miru in ga podaljšuje največ do pol leta. Teh primerov je bilo več - ob nogometnem prvenstvu, ob zasedanju G7. Ob nenadni in nepričakovani grožnji - kot je bil teroristični napad na Norveškem, ga lahko enostransko uvede za deset dni in podaljšuje do dveh mesecev. Možnosti, da bi komisija predlagala uvedbo nadzora zaradi težav pri varovanju zunanje meje, še niso uporabili.

Začasno uvedbo mejnega nadzora na meji znotraj schengenskega območja so za zdaj uvedle Nemčija, Avstrija in Slovenija. Schengenska pravila o odpravi nadzora notranjih in skupnih standardih varovanja zunanjih meja Unije dopuščajo policijski nadzor tudi ob mejah, v izjemnih okoliščinah pa tudi začasno uvedbo sistematičnega, mejnega nadzora, tako kot so to storile omenjene tri države.

Hollande in Renzi za "hotspots"
Francoski predsednik Francois Hollande in italijanski premier Matteo Renzi sta napovedala načrt v treh točkah za spoprijemanje z rekordnim begunskim valom. Ta predvideva vzpostavitev t. i. hotspots v Italiji, Grčiji in na Madžarskem, kjer bodo lahko prebežniki med drugim zaprosili za azil v kateri koli državi članici EU-ja. Ključna je tudi pomoč Turčiji, medtem ko se tretja točka nanaša na okrepljeno pomoč državam izvora, iz katerih begunci prihajajo, še posebej afriškim.


Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom.

Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLOizrazite v komentarjih pod novico Cerar: Izjave o dogovarjanju so ne le nekorektne, ampak tudi nevarne

Hrvaška zapira mejo, Madžarska gradi ograjo