Vmesno poročilo o izvajanju stresnih testov za evropske jedrske elektrarne omenja še, da obstajajo področja, kjer je mogoče izboljšati varnostne ukrepe. Eno takšnih področij je čezmejna usklajenost pripravljenosti na izredne dogodke, saj meje med državami v primeru jedrske nesreče ne obstajajo, zato je pomembno, da države med seboj bolje uskladijo varnostne ukrepe, so pojasnili v Bruslju. Komisija v poročilu ugotavlja, da testi potekajo dobro. Vse države so v roku predložile vmesna nacionalna poročila, ki se precej razlikujejo po obliki, vsebini in stopnji podrobnosti. Med dobrimi primeri so izpostavili Finsko, med slabimi pa Češko.

Končno poročilo predvidoma junija 2012
Dokončna nacionalna poročila morajo države Bruslju posredovati do konca leta. O vmesnem poročilu bodo 9. decembra razpravljali voditelji članic Unije, nato pa se bo januarja prihodnje leto začel skupni pregled strokovnjakov članic in komisije. Uprava za jedrsko varnost je od NEK-a že dobila končno poročilo, ki ni bistveno drugačno od vmesnega. Direktor Uprave Republike Slovenije za jedrsko varnost Andrej Stritar je pojasnil, da so le dopolnili, kar ni bilo narejeno, ter poročilo podkrepili z dodatnimi analizami in mnenji neodvisnih strokovnjakov. Uprava zdaj to poročilo pregleduje in za zdaj, tako Stritar, nima večjih pripomb.

Končno poročilo bo predvidoma objavljeno junija prihodnje leto. Evropska komisija bo pripravila priporočila o tem, kakšne izboljšave so potrebne, in še premislila, ali bo zahtevala zakonodajne ukrepe. V Bruslju so poudarili, da junija prihodnje leto ne bo konec prizadevanj za izboljšanje jedrske varnosti. Komisija zatrjuje, da bo naredila vse, da bodo države spoštovale priporočila, podana po koncu stresnih testov.

Testiranje zaradi nesreče v Fukušimi
Za stresne teste 143 evropskih jedrskih elektrarn v 14 članicah Unije z nuklearkami - Belgija, Bolgarija, Češka, Finska, Francija, Nemčija, Madžarska, Nizozemska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Velika Britanija in Litva, ki razgrajuje svojo zadnjo proizvodno enoto jedrske energije - se je EU odločil po jedrski nesreči v japonski Fukušimi. Namen testov je izboljšati jedrsko varnost in preprečiti, da bi se kaj podobnega kdaj zgodilo v Evropi.

Testiranje poteka v treh fazah. Oceni nuklearnih operaterjev sledijo poročila nacionalnih regulatorjev in na koncu skupni pregled strokovnjakov članic Unije. Testira se varnost nukleark pred naravnimi nesrečami, kot so poplave in potresi, ter pred nesrečami, ki jih povzroča človeški dejavnik, na primer strmoglavljanje letal. Najbolj sporno vprašanje v pogajanjih o izvedbi stresnih testov je bilo preverjanje varnosti nukleark pred terorističnimi napadi. Ker to ni v delovni pristojnosti nacionalnih regulatorjev, ni del testov, je pa bila vzpostavljena posebna skupina, ki se ukvarja s tem.

Greenpeace ni zadovoljen
V mednarodni organizaciji Greenpeace so do testov kritični, češ da se sploh ne preverjajo načrti za evakuacijo mest v bližini nukleark, čeprav je v EU-ju 19 nukleark v razdalji do 30 kilometrov od mest s 100.000 ali več prebivalci.