Soočenje Schulz (levo) - Juncker (desno). Foto: EPA
Soočenje Schulz (levo) - Juncker (desno). Foto: EPA

Sodišče v Parizu je prejšnji teden odločilo, da se francoska Nacionalna fronta lahko označi kot fašistična, kadar je "predmet razprave med političnimi tekmeci glede konkretnih političnih tem".

Matjaž Trošt
Matjaž Trošt je dopisnik RTV Slovenija v Bruslju. Foto: MMC RTV SLO

Saj ne, da bi dober mesec pred volitvami pričakovali resen obračun med političnima nasprotnikoma oziroma tekmecema, a tako prijazne, vljudne in od resničnih težav ljudi v Evropski uniji odmaknjene kampanje pa res ne potrebujemo. Priznam, verjetno sem delno žrtev - če se temu lahko tako reče - političnega polariziranja in razprtij, ki jih sicer spremljamo v slovenskem političnem življenju, kjer nikakor ni tako majhnih razlik kot med osrednjima kandidatoma, ki predstavljata Evropsko ljudsko stranko in socialiste. Dva svetova, nedvomno. In to je eden izmed ključnih vidikov evropskih volitev. Če razmišljate o sistemu, ki združuje 28 držav in še nekajkrat več političnih strank, še več pogledov teh strank, potem dobite zmešnjavo, ki išče povezovanje na podlagi skupnih imenovalcev in nekakšno površinsko logiko privrženosti.

Pomislite, dolgoletni luksemburški premier Jean-Claude Juncker, dolgo prvi mož evroskupine, je član luksemburških krščanskih socialistov. Nemški socialdemokrati, katerih član je Martin Schulz, sicer predsednik Evropskega parlamenta, še zdaleč niso tako globoko na levici, kot denimo francoski socialisti. Pa tudi ti se očitno v zadnjem obdobju odkrito spogledujejo z bistveno liberalnejšimi stališči na področju ekonomije, ali pa ostrejšimi, bližjimi desnosredinskemu UMP-ju, glede nezakonitega priseljevanja.

Ideja vodilnega kandidata na evropskih volitvah je v svojem bistvu zanimiva, a ima izrazito vprašljiv domet. Na dveh področjih. Prvi je mobilizacija evropske javnosti. Nedvomno je vprašljivo, ali se boste volivci zaradi Junckerja ali Schulza kaj v večjem številu odzvali vabilu na volitve. Drugo je, ali bo Juncker (sodeč po trenutnih javnomnenjskih raziskavah naj bi desnosredinski EPP na evropski ravni ohranil največ poslancev) dejansko prevzel sedež Joseja Manuela Barrosa, kar je odvisno predvsem od kadrovske matematike in siceršnjega razporejanja sedežev ključnih evropskih institucij med interesi držav.

"Govorila sta, kot da ne gre za volitve," se je nekdo pridušal
Nekateri so prvo televizijsko soočenje medlih kandidatov za predsednika Evropske komisije pospremili z očitki, da so se skozi dobrih 45 minut pogovora prebili le stežka, saj sta kandidata skoraj ponavljala stališča drug drugega. Prav tako je očitno, da oba s svojim dozdajšnjim delom in izkušnjami vsaj za kritike trenutnega stanja in politik pač ne prinašata odklona od trenutne poti in usmeritev evropske povezave. Strinjala sta se, da krize ne bo konec, dokler ne bodo zmanjšali brezposelnosti. Oba sta tudi izpostavila, da sta se vselej zavzemala za kombinacijo proračunske discipline ter ukrepov za spodbujanje rasti in delovnih mest, pri čemer je Schulz Junckerju očital prevelik poudarek na strogi politiki zategovanja pasu. A brez vsebine, zgolj z besedami, ki so jih izrekli že stokrat.

Razpravo tudi zaradi pomanjkanja energije, idej in zanosa marsikdo razume kot kontraproduktivno, saj je znova odprla razpravo o razkoraku, ki veje med Brusljem in volivci, državljani EU-ja, ter kot novo povabilo k populizmu ali evroskepticizmu.

V četrtek je bila, verjetno ob poznejšem obžalovanju ustvarjalcev oddaje, Marine Le Pen gostja ene izmed oddaj na francoski televiziji France 2. Njen žar, slogani, medklici in vztrajno zavračanje politik osrednjih strank so bili z vidika vidnega zaznavanja izrazito prepričljivejši kot odsotno sedenje vodilnih kandidatov največjih političnih skupin. Televizijo pa menda gledamo, mar ne. O praznih obljubah ali nerealnih razlagah nuje ali koristi izstopa iz evrskega območja ter vračanja k nacionalnim valutam pa ne bom.

Zgolj še opomba k neki drugi temi. Sodišče v Parizu je prejšnji teden odločilo, da se francoska Nacionalna fronta lahko označi kot fašistična, kadar je "predmet razprave med političnimi tekmeci glede konkretnih političnih tem". Tako sodišče o stranki, katere vodja, trenutno evropska poslanka Marine Le Pen, napoveduje do 20 poslanskih sedežev. Le Penova, ki se trudi popraviti videz svoje stranke, ne da bi dejansko kaj bistvenega spremenila v njenem ravnanju (to ravnanje očitno prinaša politične točke in uspehe), seveda napoveduje pritožbo.

Sodišče v Parizu je prejšnji teden odločilo, da se francoska Nacionalna fronta lahko označi kot fašistična, kadar je "predmet razprave med političnimi tekmeci glede konkretnih političnih tem".