Kakšen bo na koncu dogovor EU-ja s Turčijo glede migrantske krize, še ni povsem jasno. Foto: EPA
Kakšen bo na koncu dogovor EU-ja s Turčijo glede migrantske krize, še ni povsem jasno. Foto: EPA
false
Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je previdno optimističen glede begunskega dogovora EU-ja in Turčije. Foto: Reuters
false
Poročilo komisije vključuje tudi napoved Slovenije, da bo sprejela 30 beguncev iz Grčije in 10 iz Italije. Slovenija se je sicer zavezala k sprejemu 349 beguncev iz Grčije in 218 iz Italije v okviru načrta za premestitev ter k sprejemu 20 beguncev v okviru sheme za preselitev. Foto: Reuters

Voditelji članic EU-ja, med katerimi je tudi slovenski predsednik vlade Miro Cerar, bodo v četrtek skušali doseči soglasje o konkretnih rešitvah za rešitev prebežniške krize, v petek pa sledi še zajtrk, morda pa tudi kosilo s turškim premierjem Ahmedom Davutoglujem, ki mora "evropsko ponudbo" sprejeti.

Tusk je previdno optimističen
Kot je dejal predsednik Evropskega sveta Donald Tusk, je glede dogovora "previdno optimističen". Dodal je, da bo EU v pogajanjih o dogovoru sledil trem načelom: da bo sprejemljiv za vse članice EU-ja, tako velike kot manjše, da bo v celoti skladen z evropskim in mednarodnim pravom in da bo prispeval k celostni migracijski strategiji EU-ja. Optimizem je izrazil tudi predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, ki sicer priznava, da dogovor "še ne stoji v celoti" in da mora v celoti spoštovati evropsko in mednarodno pravo, vključno z ženevsko konvencijo.

Najtrši pogajalec bo po pričakovanjih zaradi nerešenih dvostranskih vprašanj s Turčijo Ciper, ena najtežjih tem pa vizumska liberalizacija. Sicer pa je na pogajalski mizi odprtih še veliko vprašanj, predvsem o vračanju prebežnikov iz Grčije v Turčijo, vizumski liberalizaciji, odpiranju novih pogajalskih poglavij in finančni pomoči Turčiji za oskrbo beguncev.

Začasni koncept "eden za enega" Sirca
Jedro dogovora predvideva, da bi Turčija sprejela nazaj vse nove prebežnike (tudi tiste, ki nimajo razloga za mednarodno zaščito), ki pridejo na grške otoke z njenega ozemlja. Po začasnem in izrednem konceptu 'eden za enega' bi za vsakega Sirca, ki ga bo sprejela z grških otokov, iz Turčije v EU preselila drugega sirskega begunca.

Drugi korak je podobna prostovoljna ureditev z omejitvijo 54.000. Gre za kvoto v okviru načrta za premestitev, ki je bila sprva predvidena za Madžarsko, a je ni želela, tako da so na koncu lani jeseni ta mesta ostala nerazporejena. Za uporabo te kvote za preselitev bi sicer bilo treba spremeniti zakonodajo.

Ko se bo tok nezakonitih prebežnikov iz Turčije v EU ustavil ali občutno zmanjšal, pa naj bi EU sprožil prostovoljno humanitarno shemo za sprejem beguncev neposredno iz Turčije.

Odprava vizumov do konca junija
Dogovor vključuje tudi zavezo k pospešitvi procesa vizumske liberalizacije s ciljem odprave vizumov najpozneje konec junija letos, pri čemer naj bi Turčija sprejela vse potrebne ukrepe za izpolnitev pogojev, tako da bi lahko Evropska komisija do konca aprila predlagala ta ukrep.

Glede nadaljnjega odpiranja pogajalskih poglavij pa naj bi EU in Turčija zapisala le, da se bosta pripravila na čimprejšnjo odločitev za odprtje novih poglavij v pristopnih pogajanjih.

Voditelji bodo še tehtali dodatne tri milijarde
EU naj bi še pospešil izplačilo že dogovorjenih treh milijard evrov v pomoč Turčiji pri oskrbi sirskih beguncev. Ko bodo ta sredstva v celoti porabljena in če bodo omenjene zaveze prinesle želene rezultate, je EU pripravljen odločiti o dodatnih treh milijardah evrov do konca leta 2018, še piše v osnutku izjave, ki naj bi jo voditelji članic EU-ja in Turčije sprejeli v petek.

Protesti v Španiji
Zaradi morebitnega dogovora med EU-jem in Turčijo pa so v sredo v več kot 50 španskih mestih vzniknili protesti. Na osrednjem trgu v Madridu se je zbralo okoli 5.000 protestnikov. Zbrana množica je namreč nasprotovala zavrnitvi prihoda beguncev v Evropo. Protestov se je udeležilo okoli 120 različnih nevladnih skupin, tudi predstavniki Amnesty Internationala, ki so javno izrazili svoje nasprotovanje odločitvi Bruslja.

Begunci v Grčiji želijo naprej
Medtem ko se Turčija in EU dogovarjata o tem, kako zajeziti val beguncev, pa ti v Grčiji protestirajo. Nasprotujejo tako zapiranju meja na t. i. balkanski migracijski poti kot vračanju v Turčijo. Protesti so v četrtek potekali v pristanišču Pirej pri Atenah, kamor s trajekti prevažajo migrante z grških otokov v Egejskem morju in kjer jih je trenutno že več kot 4.000. Sirci, Afganistanci in Pakistanci so v Pireju glasno zahtevali, da jim dovolijo pot naprej na sever in zahod Evrope.

Evropski voditelji pilijo dogovor s Turčijo
Voditelji EU-ja o begunskem dogovoru s Turki
Začetek težkih pogajanj med Turčijo in EU-jem
Evropski voditelji pilijo dogovor s Turčijo
Voditelji EU-ja o begunskem dogovoru s Turki
Začetek težkih pogajanj med Turčijo in EU-jem