Velika Britanija, Danska, Estonija in Litva so zato pozvale EU, naj do leta 2016 ponudi informacijske alternative ruski propagandi. Zunanji ministri omenjenih držav v pismu zunanjepolitični predstavnici EU-ja Federici Mogherini trdijo, da Moskva zatira neodvisne medije in krepi "dezinformacije", s katerimi naj bi se postavljala po robu zahodnim kritikam glede vojne v Ukrajini. Pismo dodaja, da ima kremeljska propaganda za cilj spodkopati enotnost EU-ja in Zahoda.

Ena izmed takih informacijskih alternativ bi lahko bil panevropski televizijski kanal v ruščini, za katerega je dala pobudo Latvija. Državljan Latvije ima televizijski sprejemnik v povprečju vklopljen po štiri ure na dan. Kanali, ki jih sponzorira Rusija, so na voljo po simbolični ceni, z zabavnim in pestrim programom, tudi bogatim naborom filmov. Z nizko ceno in bogato vsebino, ki jo ponuja velika Rusija, mala Latvija težko tekmuje.

Težava so informativni vložki. Ruska propaganda je "res prava mojstrovina", pravijo viri pri latvijskem predsedstvu. Avtorji ruskega informativnega programa na primer zgodbo zgradijo na Eurostatovi statistiki, številke so prave, a postavljene v "ruski" kontekst, so ponazorili. Del ruske propagande naj bi bilo tudi ustvarjanje podobe trenj med latvijsko večino in močno rusko manjšino v Latviji s ciljem destabilizacije države.

Ta trenja v latvijski vladi odločno zavračajo. Razmere v Latviji so mirne in zelo stabilne, nobenega protilatvijskega čustva nisem zaznala med ruskimi prebivalci, je poudarila premierka Laimdota Straujuma. To je podkrepila z javnomnenjsko raziskavo med rusko govorečimi prebivalci, ki je po njenih besedah pokazala, da ti izpostavljajo enake skrbi kot Latvijci - gospodarske in socialne razmere, na primer zdravstveno oskrbo, medtem ko sta državljanstvo in jezik šele na desetem mestu.

Nedržavljanstvo vse manjša težava
Nedržavljanstvo je po navedbah virov na splošno vse manjša težava. 99 odstotkov otrok, ki se rodijo v Latviji, ima latvijsko državljanstvo. Medtem ko je bilo pred desetimi leti nedržavljanov 30 odstotkov ljudi v Latviji, jih je bilo lani le še 13 odstotkov. Nedržavljani so po latvijski zakonodaji državljani nekdanje Sovjetske zveze, ki niso državljani Latvije, a imajo pravico do potnega lista in nekatere druge posebne pravice, ne morejo pa voliti ali biti zaposleni v javni upravi. Približno dve tretjini je etničnih Rusov. Za pridobitev državljanstva je treba opraviti izpit iz latvijske zgodovine, ustave in jezika.

Po uradni statistiki se 61 odstotkov prebivalcev Latvije opredeli za Latvijce, 26 odstotkov za Ruse, štirje odstotki za Beloruse, po dva odstotka za Ukrajince in Poljake, odstotek za Litovce, preostalih pet odstotkov pa za druge narodnosti.

Latvijska premierka pravi, da lahko v Latviji vsakdo gleda tiste televizijske programe, ki jih želi, in da tudi sama kdaj preklopi na ruski kanal. Izpostavlja tudi, da je latvijska vlada namenila dodatna sredstva za obogatitev ruskih vsebin na latvijski televiziji.

Tretji kanal - občutljiva tema
A ruska propaganda je za Latvijce boleč trn v peti. Ideja o skupnem evropskem kanalu v ruščini v baltskih državah kroži že približno dve leti, nekajkrat so o tem že razpravljali tudi zunanji ministri EU-ja. Vzpostavitev takega kanala je sicer občutljiva stvar. Latvijci se z vsemi močmi upirajo izrazu "protipropaganda". "Ne govorimo o protipropagandi, govorimo o diverzifikaciji," so pojasnili viri.

Latvijci nameravajo to vprašanje izpostaviti na prihodnjih zasedanjih ministrov EU-ja. Stremijo h kakovostnemu splošnemu programu v ruščini, ki bi bil naložba v evropske vrednote in učinkovito orožje v medijski vojni z Rusijo.

Za program tudi v Moldaviji
Na težavo ruske propagande opozarjajo tudi v drugih nekdanjih sovjetskih republikah. Direktor združenja za zunanjo politiko v Moldaviji Victor Chirila meni, da je panevropski kanal v ruščini dobra ideja in da bi moral imeti sedež v Kijevu. Poudarja, da je treba izobraziti rusko manjšino v nekdanjih sovjetskih republikah, ki je popolnoma pod nadzorom Kremlja in ruskih obveščevalnih služb, ter ustvariti novo elito ruske manjšine.

Svetovalec gruzijskega predsednika Tengiz Pkhaladze pa je opozoril, da je prav zaradi kremeljske propagande za Gruzijo tako zelo pomembna odprava vizumov za vstop v EU, saj bi ljudem omogočila, da se na lastne oči prepričajo, kako je v Uniji, kamor želi njihova država.