Schengen je kraj, kjer so sprejeli istoimenski sporazum. V zadnjih letih se ta ureditev vse bolj maje. Foto: Reuters
Schengen je kraj, kjer so sprejeli istoimenski sporazum. V zadnjih letih se ta ureditev vse bolj maje. Foto: Reuters

o tem opravila obsežne neformalne pogovore.

Na zasedanju na Malti je Slovenija ostro nasprotovala nameri Evropske komisije za podaljšanje nadzora na slovensko-avstrijski meji, saj glede na številke o nezakonitih prehodih meje to ni potrebno, je povedal državni sekretar na notranjem ministrstvu Andrej Špenga.

Slovensko stališče je utemeljil z besedami, da so zanemarljive številke nezakonitih migrantov, ki prečkajo notranje meje, objektivni dokaz učinkovitosti slovenskih ukrepov, predvsem pa odlično opravljenega dela ministrstva za notranje zadeve in policije pri obravnavi migracij.

Nadzor v skladu z 29. členom schengenskega zakonika se lahko izvaja le kot nujen in sorazmeren ukrep, ko z alternativnimi ukrepi ni mogoče doseči enakega učinka, ogroženost schengenskega območja pa se lahko dokazuje le z uradnimi dokumenti o nezakonitih prehodih meje.

Mejna statistika
Pri tem je spomnil, da so v celotnem obdobju lani avstrijski organi v Slovenijo vrnili le 76 oseb, po uradnih dokumentih Komisije pa je samo v zadnjem mesecu dni avstrijsko-italijansko mejo prečkalo 716 oseb, avstrijsko-nemško pa kar 1426 oseb.

Špenga je na Malti tudi pozval k politični razpravi o tem vprašanju. Malteško predsedstvo je po njegovih besedah zagotovilo, da bo organiziralo sestanke na tehnični in politični ravni naslednji teden v Bruslju.

Če bo čas dopuščal, bodo ministri morda o tem vprašanju razpravljali še danes na Malti. Do 11. februarja, ko naj bi podaljšanje začelo veljati, sicer ni predvidenega zasedanja notranjih ministrov, zato se pričakuje le politična razprava na veleposlaniški ravni.

Dvostranski pogovori
Državni sekretar je povedal, da je v času odmora k njemu pristopilo več kolegov ministrov, s katerimi so opravili dvostranske pogovore o tej tematiki. Razumevanje za slovenske argumente je po njegovih besedah trenutno veliko, ni pa mogoče reči, kako bodo članice dejansko glasovale; veliko ministrov je povedalo, da potrebujejo nekaj časa za analizo argumentov.
Med članicami je več nezadovoljstva s podaljševanjem nadzora v schengnu kot v preteklosti, je zatrdil.

Špenga ob tem izpostavlja, da gre za politično odločitev. Tudi Evropska komisija je svoj predlog utemeljila s političnimi razlogi. Komisar za migracije Dimitris Avramopulos pa je danes sam priznal, da odločitve niso sprejeli zlahka, je še povedal državni sekretar.