Slovenija v procesu arbitraže zahteva celotni Piranski zaliv, je v Haagu razkril zunanji minister Karl Erjavec. Foto: BoBo
Slovenija v procesu arbitraže zahteva celotni Piranski zaliv, je v Haagu razkril zunanji minister Karl Erjavec. Foto: BoBo
Piranski zaliv
Ali bo Slovenija uredila mejo s Hrvaško tako, da bo zadovoljna, zlasti pri vprašanju stika z odprtim morjem? Foto: BoBo
Haag
Razpravna dvorana v haaški Palači miru. Foto: EPA
Karl Erjavec
"Imel sem občutek, da je bila hrvaška stran kar malce slabe volje in presenečena nad našo odlično argumentacijo," je po nagovoru v okviru ustne obravnave v arbitraži o meji med Slovenijo in Hrvaško v Palači miru v Haagu dejal zunanji minister Karl Erjavec, ki opravlja tekoče posle. Foto: BoBo
Slovenija predstavila argumente za dostop do odprtega morja
V Haagu o Piranskem zalivu

" je po svojem nagovoru v Palači miru zatrdil Karl Erjavec.

Zunanji minister, ki opravlja tekoče posle, je po ustni obravnavi v arbitraži o meji med Slovenijo in Hrvaško v Haagu dejal, da bo treba na končno odločitev sicer še počakati, a je poudaril, da so danes opravili veliko delo, in pohvalil odlično delo slovenskih in mednarodnih strokovnjakov.

"Imam vtis, da bo naša argumentacija prepričala arbitre, lahko smo veliki optimisti," je prepričan. "Imel sem občutek, da je bila hrvaška stran kar malce slabe volje in presenečena nad našo odlično argumentacijo," je nadaljeval.

Minister pa je znova obžaloval, da obravnava ni odprta za javnost - vzdušje je bilo namreč po njegovih besedah "kot v filmu, zelo napeto, zanimivo", tako da "gredo kocine pokonci".

Slovenija zahtevala celoten Piranski zaliv
Ob tem je znova izpostavil, da gre za res pomembno stvar - ali bo Slovenija uredila mejo s Hrvaško, tako da bo zadovoljna, zlasti pri stiku z odprtim morjem in seveda tudi kopenski meji. "Kot je bil vitalen interes Hrvaške, da vstopi v EU, je naš vitalen interes, da imamo dostop do odprtega morja," je poudaril.

Na vprašanje, ali bo Slovenija dobila vsaj 80 odstotkov Piranskega zaliva, je odgovoril, da verjame v rešitev, ki bo Sloveniji omogočila dostop do odprtega morja. "Kakšna bo razdelitev Piranskega zaliva, težko ocenjujem, lahko pa povem, da smo zahtevali celoten zaliv," je še dodal.

Erjavec je v svojem nagovoru izpostavil, da je Slovenija ratificirala pristopno pogodbo Hrvaške, ker so sklenili arbitražni sporazum, v katerem je natančno določeno, da mora arbitražno sodišče določiti tudi stik Slovenije z odprtim morjem.

Hrvaških asov v rokavu ni več
Na vprašanje, ali se ne boji, da Hrvaška hrani še kakšen as v rokavu za prihodnji teden, je odgovoril: "Asov, adutov ni več. Danes je bil zadnji dan za adute."

V hrvaški delegaciji so ob odhodu na vprašanje, kako je bilo, na kratko odgovorili, da so zadovoljni, da niso presenečeni in da je vsak dan enako.

Pred nagovorom "malce živčen"
Ob prihodu v Palačo miru je Erjavec sicer priznal, da je "malce živčen, a tudi optimist", saj je zatrdil, da smo zelo dobro pripravljeni in ni razloga za skrb.

"Moram reči, da sem malce nervozen, kar po navadi nisem, ampak tudi pomirjen, ker sem govoril s slovensko agentko Simono Drenik, ki me je zelo dobro seznanila s potekom razprave," je izpostavil.

Arbitražno sodišče nalogo vzelo zelo resno
Drenikova je po koncu obravnave povedala, da je arbitražno sodišče obema stranema postavilo več vprašanj, na katera pričakujejo odgovore v prihodnjem tednu. O konkretni vsebini ni mogla govoriti, saj je proces zaupen, pojasnila pa je, da vprašanja zadevajo tako kopenski kot morski del spora.

"Je pa iz vprašanj videti, da je arbitražno sodišče že zdaj zelo natančno preučilo primer, kar je zelo pozitivno. To kaže na njihovo strokovnost, resnost in odločenost za rešitev tega spora čim bolj skladno z arbitražnim sporazumom. Iz vprašanj je torej razvidno, da je arbitražno sodišče svojo nalogo vzelo zelo resno," je še povedala Drenikova.

Prednost Slovenije, da je bila na vrsti za Hrvaško
Slovenija je bila po prepričanju Erjavca v prednosti, ker je bila šele druga na vrsti in se je lahko že na prvem nastopu s pojasnili odzvala na določene argumente, ki jih je izpostavila hrvaška stran.

Hrvaška je svoje argumente predstavila v ponedeljek in v torek. Po slovenski predstavitvi se bo ustna obravnava nadaljevala prihodnji teden, ko bo v ponedeljek in torek spet na vrsti Hrvaška, Slovenija pa bo imela sklepno besedo v četrtek in petek.

V ponedeljek se je obravnave udeležila tudi hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić, ki pa je danes v Zagrebu ponovila, da pričakuje odločitev arbitražnega sodišča v sporu o meji med Hrvaško in Slovenijo, ki bo temeljila na mednarodnem pravu ter dobrososedskih odnosih in pravičnosti. Dejala je, da gre za pravno in ne politično rešitev, hkrati pa zavrnila možnost obujanja sporazuma Drnovšek-Račan. Kot je dodala, je treba najprej ugotoviti mejno črto izrecno na podlagi mednarodnega prava.


Razsodba šele leta 2015

Celoten proces skladno z arbitražnim sporazumom poteka v tajnosti. Obe strani to zelo dosledno upoštevata in ne komentirata obravnavane vsebine. Je pa arbitražno sodišče napovedalo, da bo po končani ustni obravnavi, torej po 13. juniju, objavilo sporočilo za javnost s povzetki z obravnave.

Arbitražno sodišče sestavljajo predsednik Gilbert Guillaume, Vaughan Lowe, Bruno Simma in nacionalna arbitra Jernej Sekolec in Budislav Vukas. Njihova naloga je skladno s pravili mednarodnega prava določiti potek morske in kopenske meje med Slovenijo in Hrvaško, skladno z mednarodnim pravom, pravičnostjo in načeli dobrososedskih odnosov pa še stik Slovenije z odprtim morjem in režime za uporabo relevantnih morskih območij. Razsodbe sodišča ni pričakovati pred letom 2015.

Slovenijo zastopajo agentki Simona Drenik in Mirjam Škrk ter odvetniki Alain Pellet, Rodman Bundy, Daniel Müller in Michael Wood.

Slovenija predstavila argumente za dostop do odprtega morja
V Haagu o Piranskem zalivu