Po podpisu arbitražnega sporazuma novembra 2009, referendumu v Sloveniji in uveljavitvi sporazuma jeseni 2010 se po štirih letih intenzivnih priprav, trikratne izmenjave memorandumov in odgovorov začenja še ustno dokazovanje pred arbitri. Foto: EPA
Po podpisu arbitražnega sporazuma novembra 2009, referendumu v Sloveniji in uveljavitvi sporazuma jeseni 2010 se po štirih letih intenzivnih priprav, trikratne izmenjave memorandumov in odgovorov začenja še ustno dokazovanje pred arbitri. Foto: EPA
Arbitri
Petčlanska sestava arbitražnega sodišča. Foto: MMC RTV SLO

Glede kopenske in morske meje bo rešitev v skladu z načeli in pravili mednarodnega prava, glede stika z odprtim morjem in režima za uporabo morskih pasov pa bo poleg mednarodnega prava sodišče moralo upoštevati tudi pravičnost, načelo dobrososedskih odnosov z namenom doseči pošteno in pravično rešitev.

Slovenska agentka Simona Drenik
Vesna Pusić in Karl Erjavec
V Haag bosta prišla tudi zunanja ministra obeh držav, Vesna Pusić in Karl Erjavec. Foto: BoBo
Začetek arbitraže

Proces ustne obravnave pred petčlanskim arbitražnim sodiščem bo potekal v dveh krogih - najprej bo popoldne s predstavitvijo svojih argumentov začela Hrvaška in nato nadaljevala v torek dopoldne in popoldne.
Hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić je v svoji uvodni predstavitvi v Haagu izjavila, da od arbitražnega sodišča pričakuje razsodbo v sporu o meji s Slovenijo, ki bo usklajena z mednarodnim pravom. Kot je spomnila, sta se Hrvaška in Slovenija zavezali, da bosta spoštovali odločitev sodišča.
Na novinarsko vprašanje ali je bila slovenska stran presenečena nad katerim od hrvaških argumentov, je Pusićeva dejala, da je to treba vprašati slovensko stran, ki ve, kaj je pričakovala in kaj je slišala. Ocenila pa je, da je bila hrvaška predstavitev "zelo kakovostna".

Poslabšanje medsosedskih odnosov?
Novinarje je zanimalo tudi, ali bi končna zavezujoča razsodba lahko poslabšale dobrososedske odnose med Hrvaško in Slovenijo. Pusićeva je odgovorila, da že dejstvo, da sta se državi skupaj odločili za mednarodno arbitražo, kaže, da se državi strinjata v velikem številu tematik, vključno s tem, da je spor treba urediti. "Vsekakor menim, da lahko samo pomaga našim odnosom," je dejala.
"Kakršna koli bo odločitev arbitražnega sodišča, ne glede na to, ali bo v skladu z voljo Hrvaške ali ne, jo bomo sprejeli. Enako velja tudi za Slovenijo," pa je izjavil hrvaški premier Zoran Milanović po današnjem srečanju s črnogorskim kolegom Milom Đukanovićem v Zagrebu. Milanović je pojasnil, da so vloge in pravila v arbitražnem postopku jasno in natančno določena, ter da se ve, kdo odloča in kje je treba odločitve sprejeti.

V petek, ko bo med drugim govor o ključnem slovenskem interesu, to je teritorialnem dostopu do odprtega morja, bo v Haagu tudi zunanji minister Karl Erjavec. Po prostem koncu tedna se bo nato krog ponovil - Hrvaška bo znova svoje argumente predstavljala v ponedeljek in torek, Slovenija pa bo imela sklepno besedo v četrtek in petek.

Slovenski agentki Simona Drenik in Mirjan Škrk
Slovenija od arbitražnega sodišča pričakuje določitev poteka celotne kopenske meje, morske meje in stika Slovenije z odprtim morjem. Slovenska agentka Simona Drenik je dejala, da slovenska ekipa odhaja v Haag z optimizmom. "Začenja se ciljni krog, ciljna strmina našega zagovora pred arbitražnim sodiščem," je pred dnevi dejala Drenikova in ob tem spomnila, da v teh dneh mineva pet let od referenduma o arbitražnem sporazumu, ki je bil "popotnica" za začetek priprav.

V tem zelo intenzivnem procesu bo v slovenski ekipi pod vodstvom slovenskih agentk Simone Drenik in Mirjam Škrk ter odvetnikov pod vodstvom Alaina Pelleta sodelovalo okoli 30 ljudi. "Celotna slovenska ekipa odhaja v Haag z optimizmom. Verjamem, da smo zelo dobro pripravljeni z argumentacijo in dokumenti in pričakujemo pozitivno rešitev za slovenske interese," je dodala Drenikova.

Odločitev v roku enega leta
"Glede kopenske in morske meje bo rešitev v skladu z načeli in pravili mednarodnega prava, glede stika z odprtim morjem in režima za uporabo morskih pasov pa bo poleg mednarodnega prava sodišče moralo upoštevati tudi pravičnost, načelo dobrososedskih odnosov z namenom doseči pošteno in pravično rešitev,"
je še povedala Drenikova.

Pojasnila je tudi, da je v arbitraži in tudi v skladu z arbitražnim sporazumom razsodba dokončna in pravno obvezujoča. Sporazum po njenih besedah predvideva šestmesečni rok za izvedbo razsodbe v obeh državah. "Razsodbo pričakujemo v enem letu, vendar je konkretno težko napovedovati," je dodala.

Celotna ustna obravnava bo v skladu z arbitražnim sporazumom, ki sta ga Slovenija in Hrvaška za določitev meje sklenili leta 2009, potekala za zaprtimi vrati. Je pa arbitražno sodišče s predsednikom Gilbertom Guillaumom, Vaughanom Lowom, Brunom Simmo in nacionalnima Jernejem Sekolcem in Budislavom Vukasom napovedalo, da bo po koncu objavilo sporočilo za javnost s povzetki obravnave.

Določitev celotne meje na kopnem
Poleg stika Slovenije z odprtim morjem in morske meje, ki med nekdanjima jugoslovanskima republikama Slovenijo in Hrvaško ni bila nikoli določena, bo imelo sodišče tudi zahtevno nalogo določiti okoli 670 kilometrov dolgo mejo na kopnem. Ta v veliki večini, razen v nekaj točkah, ni sporna, a bo moralo sodišče vseeno razmejiti celotno mejo, torej od tromeje z Madžarsko do meje z odprtim morjem.

Zanimivo bo predvsem, kakšna načela bo sodišče uporabilo pri določitvi meje, saj mora upoštevati mednarodno pravo in bo torej moralo poiskati ustrezen pravni naslov za to. Če bo to kataster, je vprašljivo, saj te evidence v nekdanji skupni državi niso bile usklajene in so se tudi prekrivale. Bodo pa te evidence vsekakor lahko v pomoč.

Kjer meja pravno ni bila nikoli določena, bo odločilno načelo "uti possidetis" - posedovanje in nadzor. A tudi tu pravzaprav na vseh spornih točkah, predvsem pa ob Muri ali na levem bregu Dragonje, ni bilo nespornega nadzora ene ali druge države.

Razsodbe sodišča ni pričakovati pred letom 2015.

Glede kopenske in morske meje bo rešitev v skladu z načeli in pravili mednarodnega prava, glede stika z odprtim morjem in režima za uporabo morskih pasov pa bo poleg mednarodnega prava sodišče moralo upoštevati tudi pravičnost, načelo dobrososedskih odnosov z namenom doseči pošteno in pravično rešitev.

Slovenska agentka Simona Drenik
Začetek arbitraže