Za pomoč Grčiji bo Slovenija prispevala 384 milijonov evrov. Foto: EPA
Za pomoč Grčiji bo Slovenija prispevala 384 milijonov evrov. Foto: EPA
Grčija
Grčija bo v prihodnjih treh letih skupaj prejela 110 milijard dolarjev pomoči. Foto: Reuters

"Na račun pomoči Grčiji bo verjetno treba rezerve poiskati drugje," je ocenil direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Boštjan Vasle in pojasnil, da tu ne gre za nova sredstva, temveč za prenos sredstev iz obstoječih programov.

Vasle meni, da smo v Sloveniji "še relativno daleč od grškega scenarija," a da je konsolidacija javnih financ v Sloveniji zdaj resnično nujna. Grški scenarij ima po njegovem mnenju v ozadju dva dejavnika: izredno poslabšanje makroekonomskih razmer in veliko povečanje dolga v enem letu ter zavajanje javnosti oziroma nepravilno prikazovanje podatkov.

Slovenski dolg se je lani močno povečal
"Tega drugega dejavnika zaenkrat v Sloveniji še ni, poslabšanje javnofinančnega stanja v Sloveniji oziroma delež dolga pa je kljub močnemu povečanju ostal relativno nizek," je dejal in dodal, da je tako zaradi dobrega izhodiščnega stanja oziroma nizkega deleža dolga v bruto domačem proizvodu, ki smo ga imeli pred krizo. Ob tem je opozoril, da je bilo povečanje dolga lani med največjimi v EU-ju.

Kako bo dejansko potekala pomoč Grčiji?
Preostale države z boljšo boniteto, kot jo ima Grčija, se zadolžujejo na mednarodnih finančnih trgih, pravi Igor Masten z ljubljanske ekonomske fakultete, je za Radio Slovenija poročala Urška Jereb Brankovič. "Na tak način ji posojajo svojo kredibilnost in ta sredstva posredujejo Grčiji po bistveno ugodnejši meri kot bi jo Grčija lahko ta trenutek dobila na mednarodnih finančnih trgih."
Razmere bi se zaostrile, če bi Grčiji sledile še nekatere zelo zadolžene države, kot sta Španija in Portugalska, meni Masten. V tem primeru bi paketi pomoči lahko presegli tisoč milijard evrov. "Za Slovenijo v tem primeru ne bi bilo 300 milijonov evrov ampak proporcionalno več kot milijardo, česar pa naša javnofinančna situacija ta trenutek ne prenese."

Največ bo posodila Nemčija
Države v območju evra bodo v mehanizmu pomoči Grčiji sodelovale glede na njihov delež v kapitalu Evropske centralne banke (ECB). Slovenija bo pri usklajenih dvostranskih posojilih prispevala 0,48 odstotka. Finančno ministrstvo je aprila sporočilo, da naj bi zakonske podlage za posojilo pripravili do konca junija.

Države evroobmočja bodo Grčiji namenile za 80 milijard evrov posojil, največ, 22,4 milijarde, Nemčija. Drugi največji delež pomoči Grčiji bo prispevala Francija - 20,97 odstotka oziroma 16,8 milijarde evrov. Sledijo Italija z 18,42-odstotnim deležem oziroma s 14,7 milijarde evrov in Španija z 12,24-odstotnim deležem oziroma z 9,8 milijarde evrov pomoči.

Država Pomoč Grčiji v milijardah evrov
Nemčija 22,4
Francija 16,8
Italija 14,7
Španija 9,8
Nizozemska 4,7
Belgija 2,9
Avstrija 2,3
Portugalska nekaj več kot 2
Finska 1,5
Irska 1,3
Slovaška 0,8
Slovenija 0,384
Luksemburg 0,2
Ciper nekaj manj kot 0,2
Malta nekaj manj kot 0,1

Države morajo v prihodnjih dneh izvesti nacionalne postopke za izvedbo posojil. V nekaterih državah mora odločitev potrditi parlament.

V zameno za pomoč varčevalni ukrepi
Grčija bo v prihodnjih treh letih poleg 80 milijard evrov posojil od držav evroobmočja prejela še 30 milijard evrov od Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Dogovor o mehanizmih pomoči Grčiji je bil sprejet v nedeljo, v zameno za pomoč pa je morala grška vlada sprejeti stroge ukrepe za fiskalno konsolidacijo in izvedbo strukturnih reform, ki so med Grki naleteli na glasno neodobravanje. Grčija ima okoli 300 milijard evrov dolga in 30 milijard evrov primanjkljaja.

"Tisti, ki niso plačevali davkov, morajo odgovarjati"
Grški predsednik Karolos Papulias je ob javnofinančni krizi dejal, da bi morali vsi grešniki, ki so se v preteklih desetletjih izogibali plačevanju davkov in so na ta račun obogateli, za to odgovarjati.

Papulias se je sestal z grškim premierjem Giorgiosom Papandreujem, ki je ob tem dejal, da se je med prebivalci zasidral občutek, da veliko grehov v državi ostane nekaznovanih. Premier je dejal, da tako ne more iti naprej, da morajo doseči politično in družbeno soglasje, in da je treba uresničiti ostre varčevalne ukrepe. "Zdaj imamo priložnost, da moderniziramo državo," je dodal.