Šabič meni, da je bilo v predvolilni kampanji premalo govora o evropskih temah. Foto: MMC RTV SLO
Šabič meni, da je bilo v predvolilni kampanji premalo govora o evropskih temah. Foto: MMC RTV SLO
Evropejcem je Evropski parlament oddaljen. Foto: EPA

Se pa na evropskih volitvah ni zgodilo to, kar so vsi napovedovali, da bo kriza prinesla propad neoliberalne paradigme, kar naj bi se izrazilo tudi na evropskih volitvah, kjer naj bi blok desnosredinskih strank doživel poraz in bi prišlo do vzpona levice. To se ni zgodilo in je Evropska ljudska stranka ostala najmočnejša v Evropskem parlamentu.

Matevž Tomšič o evropskih volitvah
Brown je napovedal, da se bo boril za svoj položaj. Foto: EPA

Evrovolitve so za nami in po objavi neuradnih izidov je čas za prve analize. Najbolj bodeta v oči dejstvo, da je večino obdržala desnica, in - kar je lahko skrb vzbujajoč opomin evropskim politikom - zelo nizka volilna udeležba, saj je svoje glasove oddala manj kot polovica volilnih upravičencev. Na MMC-jeva vprašanja je na kratko odgovoril Zlatko Šabič, profesor na Fakulteti za družbene vede.

Razmerje moči v parlamentu je še vedno v korist desnice. Kako komentirate to dejstvo? Je k temu pripomogla tudi gospodarska kriza?

Utrjen položaj desnice v Evropskem parlamentu ni posebno presenečenje. Mislim, da vzrok temu ni samo gospodarska kriza, ampak preprosto trenutno stanje duha v evropskem združevalnem procesu. Skepticizem do tujcev, nezadovoljstvo s "preveč" odprtimi mejami, moč kmetijskega lobija, strah pred nadaljnjo širitvijo in tudi nacionalizem - vse to so simptomi, na katere, kot se zdi, za volivce najbolj všečno odgovarja prav desnica.

Nekateri so ravno zaradi krize napovedovali vzpon skrajne desnice, kar pa se razen redkih izjem (Nizozemska) ni zgodilo. Vaš komentar.

No, tudi v Veliki Britaniji so zaskrbljeni, saj so se tudi tamkajšnji nacionalisti prebili v Evropski parlament. Je pa zadržanost do nacionalističnih platform pomembno sporočilo volivcev in dokazuje, da so se v teh desetletjih po drugi svetovni vojni v Evropi začele utrjevati določene vrednote, take, ki ne dopuščajo radikalnih in nasilnih rešitev za zapletena vprašanja. Upam, da bo tako tudi v prihodnje.

V Veliki Britaniji so laburisti doživeli hud poraz in stolček Gordona Browna se zelo maje. Ali bi bil tudi izid na evropskih volitvah lahko tisti jeziček na tehtnici, ki se nagiba v smer Brownovega odstopa?
Če sem zelo iskren, Gordona Browna že nekaj časa preprosto več ne razumem. Kot kaže, spada v tisto skupino politikov, ki so v igri toliko časa, da niso več sposobni doumevati realnosti. Njegova realnost je prosti padec stranke v zgodovinske razsežnosti nepopularnosti in ta realnost je vladala že pred evropskimi volitvami.

Volilna udeležba je bila najnižja v zgodovini evropskih volitev doslej. Kaj je glavni vzrok: so Evropejci razočarani nad EU-jem ali jim pač ni mar?
Po moji sodbi ne eno ne drugo. Pravi razlogi so pomanjkanje evropske identitete in prevladujoči nacionalni diskurz v evropskih volitvah. Taki, ki se poleg tega, da so Čehi, Italijani, Grki ipd., čutijo tudi Evropejci, so v manjšini. Za mnoge je Evropski parlament preprosto predaleč, da bi se z njim identificirali, pa tudi za razumevanje in poznavanje dela tega organa je bilo in je še vedno porabljeno premalo časa in prostora. K pomanjkanju zavesti o tem, kaj Evropski parlament počne in zakaj ga imamo, debelo pripomorejo tudi domače politične elite, ki evropske volitve izkoriščajo (da ne rečem zlorabljajo) za domače teme, rezultate pa interpretirajo v nacionalnem, ne evropskem kontekstu. Omenili ste npr. Veliko Britanijo; težko me bo kdo prepričal, da volitve niso bile v večji meri, kot evropskim temam, namenjene kot sporočilo Brownu, naj se umakne s politične scene. Če pogledamo slovensko predvolilno kampanjo, je bila ta vse prej kot kampanja o pravih evropskih temah.

Ksenja Tratnik
ksenja.tratnik@rtvslo.si

Se pa na evropskih volitvah ni zgodilo to, kar so vsi napovedovali, da bo kriza prinesla propad neoliberalne paradigme, kar naj bi se izrazilo tudi na evropskih volitvah, kjer naj bi blok desnosredinskih strank doživel poraz in bi prišlo do vzpona levice. To se ni zgodilo in je Evropska ljudska stranka ostala najmočnejša v Evropskem parlamentu.

Matevž Tomšič o evropskih volitvah