Jarc, drugi kandidat na listi Združenih zelenih, je poleg tega komentiral tudi nestrinjanje z uvajanjem gensko spremenjenih organzmov. Dejal je, da človek ne sme posegati v svetost narave, saj je to tako, kot če bi, denimo, delal vreme. Po njegovi besedah gre za nasilje nad naravo, zato ne podpira nikakršnih poskusov in posegov v genom rastlin in živali, kaj šele človeka.

Na vprašanje, kako daleč je Slovenija pri doseganju evropskih okolijskih standardov, je Jarc odvrnil, da "nismo nič slabši kot stare članice". "Apeliram na civilno družbo, prave NVO, da ne utihnejo pred zvitimi politiki, ki podlegajo interesom in pohlepu kvaziznanosti."

Kako je s pitno vodo pri nas?
Jarc je komentiral tudi stanje pitne vode v Sloveniji. Kot je dejal, je stanje različno, ostanki pesticidov v vodi pa so med drugim na Dravskem polju, v Ljubljani, dolini Bolske in na Apaškem polju. "Voda je vir življenja; čista voda, obilje gozdov so naša primerjalna prednost, tudi za vrhunski turizem," je dodal.

Na vprašanje o prednostnih virih energije pa je odvrnil, da podpira gradnjo hidroelektrarn, saj po njegovih besedah pri nas obstaja vsaj še tristo lokacij za gradnjo.

"Kmečkega življa vse manj"
Na vprašanje o možnosti širjenja obdelovalnih površin je drugi na listi Združenih zelenih dejal: "Kmečkega življa je vedno manj, pokrajina se zarašča, rešitev za nekatere zdrave mlade brezposelne je tudi v tem, da jim država da v zakup obdelovalne površine, predvsem za sonaravno pridelovanje. Slovenija drsi v demografski samomor in to je prvo gospodarsko vprašanje."

"Glede Hrvaške marsikaj zamujenega"
Mihaela Jarca ste vprašali tudi, kako po njegovem napredujejo pogajanja med Slovenijo in Hrvaško glede vprašanja meje. Kot meni Jarc, je v zvezi s tem marsikaj zamujeno, saj slovenski politiki Evrope ni uspelo prepričati, da je imela ozemlje ob Jadranu in od "pamtiveka" neposreden stik z odprtim morjem. "Hrvati bi radi zameglili to dejstvo in tako spravili v prednost pristanišče Reko, v katerega so vložili ogromno denarja," dodaja Jarc.

O morebitnem vstopu Turčije v EU pa je dejal, da bi bil zanjo primernejši pridružen status, ne polnopravno članstvo, saj Turčija pač ni evropska država.

Erna Strniša