Kuhar meni, da bodo multinacionalke Slovenijo uporabile kot trg za manj kakovostne izdelke po visokih cenah. Foto: MMC RTV SLO
Kuhar meni, da bodo multinacionalke Slovenijo uporabile kot trg za manj kakovostne izdelke po visokih cenah. Foto: MMC RTV SLO
trgovina, nakupi
Slovenski proizvajalci izginjajo s polic trgovin, pravi Kuhar. Foto: MMC RTV SLO

Slovenija je v EU-ju ena najbolj odprtih držav na področju agroživilstva, je v oddaji Izvidnica povedal Kuhar. "Imamo namreč največji delež konzumirane hrane iz uvoza, vse ostale pa zelo dobro ščitijo svojo agrarno ekonomijo in to se nam bo v prihodnosti maščevalo, ko bomo za manj kakovostno hrano, ki jo bodo velike multinacionalke »odmetavale« na slovenski trg, plačevali več," je prepričan.

Po njegovem mnenju je več razlogov, zakaj smo tako odprti. Dejstvo pa je, da imamo v okolici zelo konkurenčno živilskopredelovalno industrijo (Italija, Avstrija, Madžarska). Pri slovenskih živilskih proizvodih tako ni težava konkurenčnost, temveč nizek ohranitveni nagon naroda, kar se kaže tudi drugje, je prepričan.

Eden najbolj kritičnih vidikov je, tako Kuhar, da slovenska hrana zaradi nedovoljenih praks izgublja mesto na policah. Tuji konkurenti namreč želijo zmanjšati moč domačih ponudnikov do te mere, da začnejo diktirati pogoje na trgu. Ko se to zgodi, začnejo zmanjševati kakovost in dvigovati cene.

Kratkovidnost pridelovalcev in trgovcev
Pojasnil je, da so v sosednjih državah prisotni veliki odkupovalci mesa, ki so se pred vstopom Slovenije v EU pripravljali na vstop na naš trg in izrazito krepili kapacitete, da bi premagali domače predelovalce mesa. K temu je pripomogel tudi neurejen položaj v Sloveniji.

Rejci tako nasedajo kratkoročnim ponudbam, dampinškim cenam pa tudi domači trgovci, s čimer izgubljamo dodano vrednost in bogastvo ljudi. Morali bi surovine ohraniti v državi in okrepiti celotno verigo, kot to počnejo v drugih državah.

Eko ni rešitev
Dodal je, da ekološko kmetijstvo po njegovem mnenju ni rešitev za slovensko kmetijstvo, saj je še bolj komplicirano kot konvencionalno kmetijstvo in bo ostalo marginalno znotraj konvencionalnega kmetijstva. Poudarja, da je slovenska hrana bolj kakovostna in varna kot uvožena. Sprašuje se, zakaj se nam pri poceni hrani ne prižge rdeča luč v glavi, da mora biti s tako hrano nekaj narobe.

Na vprašanje, zakaj Slovenci na trg dobimo blago multinacionalk slabše kakovosti, je razložil, da so multinacionalke pred vstopom Slovenije v EU našim grosistom diktirale, kakšno blago jim bodo prodajale. Ker so bile takrat še carine, je uvoznik kupil slabše blago, pribil carino, tako da je bil končni izkupiček le malce nad nulo. Po vstopu v EU so carine odpadle, a se kakovost blaga in cena nista spremenila. Zaslužek, ki je prej šel državi, pa sta si zdaj razdelila uvoznik in multinacionalka.