Čisti obrestni prihodki bank so v sedmih mesecih znašali 438,8 milijona evrov, kar je 10,6 odstotka manj kot pred letom dni. Neobrestni prihodki so bili medletno manjši za osem odstotkov in so se ustavili pri 254,6 milijona evrih. Operativni stroški so prav tako upadli, in sicer za nekaj več kot odstotek, na 388,4 milijona evrov. Neto oslabitve in rezervacije so se v primerjalnem obdobju prepolovile in dosegle 122,7 milijona evrov.

Zniževanje bilančne vsote bank pa se je počasi začelo ustavljati. Ta je konec julija dosegla 37,48 milijarde evrov in je na mesečni ravni dosegla 0,5-odstotni dvig. Na letni ravni pa je upadla za 6,4 odstotka, kaže najnovejše poročilo Banke Slovenije o poslovanju bank.

Manj posojil in spet več depozitov
Obseg posojil nebančnemu sektorju se je na mesečni ravni obdržal pri 20,81 milijarde evrov. Posojila podjetjem so minimalno zrasla, a so bila na medletni ravni vseeno nižja za več kot 32 odstotkov. Slika pri gospodinjstvih je bila obratna, na mesečni so malenkost upadla, na letni zrasla.

Več je bilo tudi depozitov nebančnega sektorja. Julija so se okrepili na 25,22 milijarde evrov. Vloge gospodinjstev so se mesečno okrepile za 0,5 odstotka in medletno za 3,3 odstotka. Vloge podjetij so medtem mesečno padle za 1,1 odstotka, letno pa zrasle za 5,9 odstotka.

Delež terjatev z zamudami nad 90 dni med vsemi terjatvami je julija znašal 11,1 odstotka, mesec prej 11,6 odstotka.