Frankfurtski delniški indeks DAX je po šestih trgovalnih dneh leta 2024 slabega pol odstotka nižje kot ob vstopu v leto 2024. Foto: Reuters
Frankfurtski delniški indeks DAX je po šestih trgovalnih dneh leta 2024 slabega pol odstotka nižje kot ob vstopu v leto 2024. Foto: Reuters
V prvem trgovalnem tednu leta 2024 je bilo v New Yorku opaziti, da so vlagatelji unovčevali dobičke pri velikih tehnoloških podjetjih (Big Tech) in se preusmerili v sektorje, ki lani niso bili prav priljubljeni, kot je na primer sektor zdravstvene nege. Ta teden se tehnologija spet
V prvem trgovalnem tednu leta 2024 je bilo v New Yorku opaziti, da so vlagatelji unovčevali dobičke pri velikih tehnoloških podjetjih (Big Tech) in se preusmerili v sektorje, ki lani niso bili prav priljubljeni, kot je na primer sektor zdravstvene nege. Ta teden se tehnologija spet "prebuja", delnice proizvajalca čipov Nvidie so se včeraj drugi dan zapored vidno podražile, pri 540 dolarjih so dosegle novo rekordno vrednost. Foto: Reuters

Industrija predstavlja motor nemškega gospodarstva, saj k BDP-ju prispeva več kot četrtino. A ta motor se vrti na vse manj obratih. Novembra je, kot je bilo objavljeno včeraj, industrijska proizvodnja glede na oktober zdrsnila za 0,7 odstotka. Ne le, da je to slabše od vseh napovedi (analitiki so napovedovali 0,2-odstotno rast), ampak gre za že šesti mesec nazadovanja, kar se ni zgodilo od finančne krize 2008. Utegne se zgoditi, da bo nemška gospodarska rast (po minimalnem 0,1-odstotnem krčenju BDP-ja v tretjem četrtletju) tudi v zadnjem lanskem četrtletju negativna (s tem bo Nemčija uradno v recesiji), vse skupaj pa pomeni tudi slabe temelje za leto 2024. Glavni ekonomisti pri Commerzbanki napovedujejo, da bo v letošnjem letu nemško gospodarstvo utrpelo 0,3-odstoten padec BDP-ja.

Čas za sektorje, ki so bili lani zapostavljeni?
Tudi za celoten svet obeti niso najboljši. Svetovna banka opozarja, da se bo gospodarska rast tretje leto zapored upočasnjevala, letos naj bi bila le 2,4-odstotna (lani po prvih napovedih pa 2,6-odstotna), kar je celo manj kot med finančno krizo pred 15 leti. Za ZDA so napovedi boljše, večina pričakuje mehak pristanek gospodarstva, a še vedno nižjo rast, kot je bila lani, k sreči pa tudi nižjo inflacijo, kar Fedu odpira več manevrskega prostora pri začetku zniževanja obrestnih mer. Na Wall Streetu bi lahko v takšnem okolju, kot pravijo pri Morgan Stanleyju, dobro "uspevale" delnice iz defenzivnih panog, kot je sektor zdravstvene nege. Ravno ta sektor je za zdaj zmagovalec uvodnih dni leta 2024 in je za približno tri odstotke v plusu, medtem ko je tehnologija, veliki zmagovalec lanskega leta, v leto krenila z izgubami.

Boeingove delnice so se letos pocenile za 12 odstotkov, največ seveda ta teden, potem ko je bilo po petkovem incidentu z odpadlimi vrati prizemljenih 171 Boeingovih letal. Foto: Reuters
Boeingove delnice so se letos pocenile za 12 odstotkov, največ seveda ta teden, potem ko je bilo po petkovem incidentu z odpadlimi vrati prizemljenih 171 Boeingovih letal. Foto: Reuters

V četrtek objava ameriške decembrske inflacije
Poglejmo včerajšnje dogajanje v nekaterih pomembnejših finančnih središčih sveta. Tokijski Nikkei (33.763 točk) je pridobil dober odstotek in dosegel 33-letni vrh. Evropa je bila v rahlo rdečih številkah. Frankfurtski delniški indeks DAX (16.688 točk) se je znižal za 0,17 odstotka, najbolj pa so jo skupile delnice iz kemijske industrije, Basfove so se pocenile za tri odstotke. Tudi vseevropski Stoxx 600 je včeraj izgubil 0,17 odstotka, izstopal je predvsem padec delnic rudarskih podjetij. V New Yorku je šel (po spodbudnem ponedeljku) Dow Jones malce navzdol, Nasdaq pa je ostal skoraj nespremenjen. Nvidijine delnice so dosegle nov rekord. V četrtek bo smer gibanja indeksov odvisna od objave ameriške decembrske inflacije, konec tedna pa bodo pomembne banke (JPMorgan Chase, Wells Fargo, Bank of America, Citigroup) že odprle sezono objav četrtletnih poslovnih rezultatov.

letošnja spremembavrednost
Dow Jones (New York)-0,1 %37.525 točk
Nasdaq (New York)

-1,0 %

14.857 točk
Stoxx 600 (Evropa)-0,1 %

477 točk

SBITOP (Ljubljana)+3,2 %1.275 točk
dolarski indeks+0,4 %102,6 točke
nafta brent

-2,1 %

77,6 USD
zlato-0,5 %2029 USD
bitcoin

+8,8 %

46.000 USD

10-letna obveznica (ZDA)

+8 bazičnih točk

4,01 %

Napoved Cinkarne in Telekoma, da bosta vendarle razdelila dobiček iz leta 2022, je prinesla nekaj živahnosti na Ljubljansko borzo. Cinkarnine delnice (tako v ponedeljek kot v torek so bile na Ljubljanski borzi najprometnejše) so se letos povzpele z 20,5 na 23,9 evra oziroma za dobrih 16 odstotkov. Foto: BoBo
Napoved Cinkarne in Telekoma, da bosta vendarle razdelila dobiček iz leta 2022, je prinesla nekaj živahnosti na Ljubljansko borzo. Cinkarnine delnice (tako v ponedeljek kot v torek so bile na Ljubljanski borzi najprometnejše) so se letos povzpele z 20,5 na 23,9 evra oziroma za dobrih 16 odstotkov. Foto: BoBo

Danes verjetno dan d za trg kriptovalut
Za vse, ki svoje premoženje plemenitijo s kupovanjem kriptovalut, je danes izjemno pomemben dan. Ameriški regulator SEC naj bi upravljavcu premoženja Blackrock končno prižgal zeleno luč za kotacijo ETF-sklada na "spot" ceno bitcoina, pozneje pa bodo dovoljenje dobili še nekateri pomembni ameriški finančni igralci, s čimer bodo lahko milijoni vlagateljev (ki ne želijo odpirati računov pri včasih tveganih in nereguliranih kriptomenjalnicah) dobili možnost, da vlagajo v ta vznemirljivi segment finančnega trga. Z drugimi besedami, bitcoin bi tako na velika vrata prišel tudi na Wall Street, z novimi in novimi vlagatelji pa je seveda zelo logično pričakovati rast cene. V ponedeljek je vrednost bitcoina presegla 47 tisoč dolarjev, kar je največ po aprilu 2022.

Koliko svežega denarja bi lahko privabili ETF-skladi?
Čeprav, kaj pa, če je ta logičnost past, v katero bi se lahko ujeli vlagatelji, saj se trgi pogosto odzovejo ravno nasprotno od pričakovanj množice? Bomo danes po odobritvi ETF-sklada (da bo SEC to storil, se zdi že skoraj gotovo) res videli svežo rast, ali pa močno unovčevanje dobičkov? Vse je mogoče na tem trgu, ne gre pa oporekati tudi razmišljanju britanske banke Standard Chartered. Zapisali so, da bi do konca letošnjega leta ETF-skladi na bitcoin privabili od 50 do 100 milijard dolarjev premoženja (če to prevedemo v bitcoine, bi morali kupiti do 1,3 milijona bitcoinov), kar bi neizogibno prineslo rast najpomembnejše kriptovalute, po projekcijah Standard Chartereda morda do 200 tisoč dolarjev do konca leta 2025. Ob tem dodajmo, da je SEC včeraj na omrežju X objavil, da je ETF-sklad na bitcoin že odobren, toda že v kratkem je sledilo pojasnilo odgovornih, da je nepooblaščena oseba vdrla v X-račun in da bo treba na odobritev še počakati.