Osrednja dogodka tega skrajšanega tedna (v ponedeljek je bil v ZDA praznik) sta današnja objava Fedovega zapisnika z junijske seje ("Fed minutes" bo morda ponudil dodaten vpogled v predvideno časovnico in ostrino dvigov obresti) in petkova objava podatkov o junijskih gibanjih na ameriškem trgu dela. Največje gospodarstvo na svetu naj bi prejšnji mesec ustvarilo neto 250 tisoč delovnih mest, kar je sicer prej manj kot maja (390 tisoč), a še vedno gre za solidno številko. Brezposelnost naj bi ostala pri 3,6 odstotka.

Okrevanje na obvezniškem trgu
Na trgih je bilo zelo pestro že v torek, sploh ko je Wall Street dopoldne zanihal precej navzdol, vendar so nato indeksi ob dobri predstavi tehnoloških delnic okrevali. Indeks S & P 500 je nadomestil dvoodstotni padec in dan končal v rahlo pozitivnem območju. Indeks Nasdaq je pridobil 1,75 odstotka. V zadnjem času je na obvezniških trgih opaziti umirjanje razmer, donosnosti vladnih obveznic so se znižale. To velja tudi za slovenske obveznice – če je bila zahtevana donosnost pri desetletni obveznici junija že več kot tri odstotka, je zdaj le še 2,27-odstotna.

Številna pomembna gospodarstva na pragu recesije
Po obdobju izjemnih spodbujevalnih ukrepov ameriške vlade prihaja čas zategovanja pasu, kar bi lahko dodatno vplivalo na recesijo. Ameriški proračunski primanjkljaj naj bi se z lanskih 12,4 odstotka letos skrčil na manj kot štiri odstotke, kar predstavlja največji upad po drugi svetovni vojni. "V kombinaciji z rastjo hipotekarne obrestne mere za 30-letno posojilo to zvišuje tveganje zdrsa ameriškega gospodarstva v recesijo v bližnji prihodnosti," so komentirali v naložbenem sektorju banke JPMorgan. Pri finančni družbi Nomura so zapisali, da bo v naslednjih 12 mesecih kar nekaj pomembnih svetovnih gospodarstev (ZDA, evrsko območje, Velika Britanija, Japonska, Južna Koreja, Avstralija in Kanada) pristalo v recesiji.

Nafta strmo navzdol, dolar vse močnejši
Cena ameriške lahke nafte se je zaradi vse večje verjetnosti, da se v razvita gospodarstva plazi recesija, v torek spustila pod 100 dolarjev za 159-litrski sod, kar pa je ob visoki inflaciji dobra novica. Na cene nafte je negativno vplival tudi dražji dolar, ki je v primerjavi z evrom dosegel najvišjo vrednost v zadnjih 20 letih (1,026 dolarja za evro). V ponedeljek je bila na naftnem trgu smer še navzgor, tudi zaradi objave, da je proizvodnja desetih držav članic Opeca junija v povprečju nazadovala za 100 tisoč sodov dnevno, na 28,52 milijona, kar je v nasprotnu s ciljem o zvišanju za povprečno 275 tisoč sodov. Zaradi stavke norveškega energetskega sektorja je na trgu začasno tudi 130 tisoč sodov manj norveške nafte.

Cene zlata na letošnjem dnu
Bitcoin si je v torek opomogel in se zavihtel nad 20 tisoč dolarjev. Plemenite kovine na čelu z zlatom so spet razočarale in očitno v teh časih izjemne negotovosti ne igrajo več svoje tradicionalne vloge varnega pribežališča. Zlato velja za naložbo, ki vlagatelje ščiti pred inflacijo, zato bi pričakovali višje cene. Cena zlate unče je pri 1.765 dolarjih zdaj na letošnjem dnu. Ob začetku vojne v Ukrajini so cene zlata resda za hip močno poskočile in presegle 2000 dolarjev za unčo, od takrat pa so se znižale že za 15 odstotkov. Očitno bolj kot strah pred inflacijo prevladuje strah pred močnim zaostrovanjem monetarne politike, višje obrestne mere pa za zlate naložbe niso dobra novica, saj zlato sam po sebi ne prinaša ne obresti ne dividend.