Wall Street je po petih negativnih dneh (najdaljši negativni niz v več kot letu dni) v sredo spet pridobival. Indeks Dow Jones (17.584 točk) se je zvišal za 1,23 odstotka. Foto: Reuters
Wall Street je po petih negativnih dneh (najdaljši negativni niz v več kot letu dni) v sredo spet pridobival. Indeks Dow Jones (17.584 točk) se je zvišal za 1,23 odstotka. Foto: Reuters
Tečaj Lukinih delnic je lani porasel za 140 odstotkov, rast pa se nadaljuje tudi letos. Foto: BoBo

Zaradi občutnega padca cen nafte je bila decembra v evrskem območju prvič po kriznem letu 2009 spet deflacija. Letna stopnja deflacije je bila 0,2-odstotna, potem ko so novembra cene na letni ravni porasle za 0,3 odstotka, je v prvi oceni izračunal evropski statistični urad Eurostat. Deflacija krepi pritisk na Evropsko centralno banko, da bo že na naslednji seji 22. januarja napovedala kvantitativno sproščanje oziroma program odkupovanja državnih obveznic, s katerim je Fed med letoma 2008 in 2014 dovajal likvidnost v gospodarstvo in hkrati poskrbel za visoko rast na Wall Streetu.
Obveznice varno zatočišče. Razen grške.
Frankfurtski delniški indeks DAX30 (9.518 točk) je včeraj prvič letos pridobival, potem ko je bilo zlasti v ponedeljek zaradi strahov, da bo Grčija zapustila evrsko območje (zmaga na volitvah se obeta Sirizi), opaziti veliko nervoze in je DAX je prvi dan tedna padel za tri odstotke. Evro je še naprej na udaru in je pri 1,1830 dolarja dosegel najnižjo točko v skoraj devetih letih. Vlagatelji varno zatočišče še naprej iščejo v obveznicah. Donosnost nemške desetletne obveznice je z 0,433 odstotka pri novi zgodovinsko nizki vrednosti. Drugače je pri grški desetletni obveznici, kjer vlagatelji spet zahtevajo več kot 10-odstotne letne obresti.
Ničelne obresti vsaj do aprila
V New Yorku so se vodilni delniški indeksi v sredo povzpeli za več kot odstotek. Širši indeks S & P 500 je tako končal petdnevni negativni niz (najdaljši v več kot letu dni), v katerem so vlagatelje zaskrbeli tudi nekateri znaki, da je bila ameriška gospodarska rast po sijajnem tretjem četrtletju (BDP se je povzpel za štiri odstotke) v zadnjem lanskem četrtletju precej nižja. Na boljše razpoloženje Wall Streeta je precej vplival zapisnik z zadnje seje Zveznih rezerv, ki vliva upanje, da Fed vsaj do aprila še ne bo začel zviševati ključne obrestne mere Fed funds, ki je že od leta 2008 na ničelni ravni.

Tečaji delnic na Lj. borzi (7. januar):

LUKA KOPER

+4,30 %

23,99 EUR
PETROL+1,61 %290,00
GORENJE+1,38 %5,799
KRKA+0,75 %

60,50

SAVA RE

+0,62 %

16,20
TELEKOM

+0,33 %

150,00

ZAV. TRIGLAV-0,00 %24,00
INTEREUROPA-5,44 %1,20


"Izpuhtelo" dobrih 200 milijard

Ker se je cena nafte od poletja več kot prepolovila (za 159-litrski sod brenta je bilo treba včeraj plačati že manj kot 50 dolarjev, nato pa so se cene zaradi govoric o smrti savdskega kralja spet zvišale nad to mejo), so seveda velike izgube imele delnice naftnih podjetij. Tržna kapitalizacija desetih največjih ameriških naftnih podjetij se je stopila za več kot 200 milijard dolarjev, od tega je največji med velikani ExxonMobil izgubil več kot 50 "papirnatih milijard".
Priložnost za nakup?
Še pred pol leta so napovedi govorile, da bo v letu 2015 dobiček naftnih podjetij malce porasel, zdaj pa analitiki napovedujejo, da bo padel za 28 odstotkov. To je edini izmed desetih sektorjev, ki mu v indeksu S & P 500 napovedujejo padec dobička. Vseeno nekateri borzniki dolgoročno naravnanim vlagateljem počasi že priporočajo nakup naftnih delnic, pa čeprav utegne cena nafte po najbolj črnih napovedih zdrsniti do 30 dolarjev. Kupci morajo izbrati predvsem podjetja, ki plačujejo lepe dividende in ki imajo zdrave bilance, da bodo lahko podjetja brez večjih pretresov preživele trenutni vihar na naftnem trgu.
SBITOP spet nad 800 točkami
Indeks SBITOP se je v sredo zvišal za odstotek in se po enem mesecu vrnil nad 800 točk. Najbolj, za dobre štiri odstotke, so se podražile Lukine delnice, s katerimi so posredniki sklenili 13 poslov v skupni vrednosti 30 tisoč evrov. Najprometnejše delnice Krke in Telekoma so pridobile okrog pol odstotka. Krkine so se tako učvrstile nad 60 evri, Telekomove pa so spet pri 150 evrih. Donosnost desetletne slovenske obveznice je prvič zdrsnila pod dva odstotka.