to ni zgodilo.

Potek zadnjega zasedanja Zveznih rezerv, razkrit v poročilu, imenovanem Fed minutes, ni zbistril zamegljene slike o tem, ali bo ameriška centralna banka res že septembra namenjala manj kot dosedanjih 85 milijard dolarjev mesečno za odkup obveznic. Člani odbora centralne banke so se na zasedanju, ki je bilo konec julija, večinsko strinjali s predsednikom Bernankejem, da je treba ob koncu leta znižati količino odkupov obveznic, če se bodo gospodarske razmere popravile (predvsem brezposelnost se mora še precej znižati), le nekaj članov pa je menilo, da je tak ukrep potreben takoj. Nič konkretnega, torej.

Evro sestopil s polletnega vrha
Na Wall Streetu je bila sreda spet nervozna. Indeks Dow Jones je sprva zdrsnil na 14.880 točk in se nato (po objavi poročila Fed minutes) za hip spet zavihtel nad mejo 15 tisoč točk, toda na koncu klonil (14.897) in šestič zapored dan končal z negativnim predznakom. Po anketi Bloomberga dve tretjini ekonomistov pričakujeta, da bo Fed že naslednji mesec prenehal s takšno vnemo odkupovati obveznice, kot jih je do zdaj. Evro, ki je v torek pri 1,3452 dolarja dosegel najvišjo raven po februarju, je zdrsnil do 1,3334 dolarja. Cena nafte brent se je spustila pod 110 dolarjev.

Visok odliv kapitala iz Indije
Tudi na trgih v razvoju ta mesec zaradi pričakovanj, da bo Fed začel kmalu zaostrovati denarno politiko, prevladuje rdeča barva. Zlasti v Aziji je veliko nervoze in nekateri pesimisti že svarijo, da obstaja nevarnost za novo azijsko krizo. Vodilni indijski delniški indeks je avgusta izgubil že enajst odstotkov, od tega v zadnjih štirih dneh več kot sedem odstotkov. Vlagatelji na trenutke že panično razprodajajo naložbe. Domača valuta rupija je v primerjavi z dolarjem padla rekordno nizko (v sredo na 64,55 rupije za en dolar), zato je morala posredovati indijska centralna banka.

Peru letos izgubil največ
Gospodarska rast je bila v Indiji lani najnižja v zadnjem desetletju, analatiki pa napovedi za letošnjo rast popravljajo navzdol. Država ima visok zunanjetrgovinski primanjkljaj in je zato zelo odvisna od tujega kapitala. Donos indijske desetletne obveznice je švignil nad devet odstotkov. Podobno napete razmere so tudi v Indoneziji. Tamkajšnji delniški trg je v dveh dneh izgubil več kot deset odstotkov. Mimogrede: letos je od trgov v razvoju največ, 20 odstotkov, izgubil Peru, sledijo pa Brazilija, Rusija in Čile z okrog 15-odstotnim minusom.

Tečaji delnic na Lj. borzi (21. avgust):

Tokrat "le" deset milijard za Grčijo
Medtem se je na radarje finančnih trgov vrnila Grčija. Seveda spet z negativnim prizvokom. Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je opozoril, da bodo Atene najbrž že septembra potrebovale še tretji paket pomoči. Ta naj bi bil občutno manjši od prejšnjih dveh in naj bi znašal deset milijard evrov. Pri Evropski centralni banki so sicer zavrnili ugibanja o novi finančni pomoči. Spomnimo, da je Grčija, ki se že šesto leto ubada z recesijo, dobila že 240 milijard evrov pomoči, a je njen javni dolg pri 160 odstotkih BDP-ja še vedno ogromen.

Zlato: prodajni pritisk popustil
Cena zlata je ta teden pri 1.384 dolarjih dosegla dvomesečni vrh. Po močnem padcu v prvi polovici leta je sledilo vidno okrevanje, potem ko je prodajni pritisk velikih investicijskih skladov usahnil, na trgu pa je vedno bolj dejavna Kitajska, ki je v prvi polovici leta kupila kar 700 ton zlata. Da bi se cena zlata spet povzpela nad 1.900 dolarjev, je težko verjeti. Tudi John Paulson in George Soros, "večna" optimista pri zlatih naložbah, sta letos znižala svoje pozicije. Kako se bo cena zlata gibala v prihodnje, bo odvisno od denarne politike, ki jo bo vodil Fed, treba pa bo spremljati tudi donos ameriške desetletne obveznice. Ta je porasel že na skoraj 2,9 odstotka, kar je največ po juliju 2011. To je že kar privlačen donos, ki nekatere vlagatelje prepriča, da prodajo zlato in kupijo obveznice.