Gorenje je namreč s Panasonicom podpisalo dogovor, ki je Japoncem omogočil, da v velenjskem podjetju že od 13. julija izvaja skrben pregled. Panasonic se bo nato lahko odločil o večanju deleža, ki je trenutno skoraj 11-odstoten. Predsednik Gorenjeve uprave Franjo Bobinac je še pred enim mesecem za Delo povedal, da ni predvideno, da bi Panasonic hitro povečeval svoj lastniški delež in da bo ta vsaj do leta 2018 ostal pod 13 odstotki. Z Gorenjevimi delnicami je bilo včeraj sklenjenih 85 poslov, z 213 tisoč evri pa so bile te delnice najprometnejše. Končni tečaj znaša 7,031 evra, kar pomeni skoraj sedemodstotno dnevno rast. Še aprila je bil tečaj Gorenja manj kot 4,50 evra, zdaj je dobrih 60 odstotkov višje.
Kakšni bi bili sinergijski učinki prevzema?
"Očitno se je Panasonic odločil, da se bo s podjetjem odločneje ukvarjal, zato tudi opravlja skrben pregled. Ob zadnji dokapitalizaciji je bilo namreč dogovorjeno, da bo Panasonic povečal svoj delež v Gorenju samo s soglasjem uprave in nadzornega sveta Gorenja. Po skrbnem pregledu bodo znani nadaljnji koraki Panasonica, predvidoma do konca septembra 2016. Tržna kapitalizacija Gorenja znaša slabih 175 milijonov evrov, imajo pa tudi kakšnih 400 milijonov evrov dolga, medtem ko se EBITDA giblje okrog 80 milijonov ob slabih 50 milijonih evrov kratkoročnih finančnih naložb in denarja. Videli bomo, kaliko sinergijskih učinkov si bo Panasonic izračunal ob morebitnem prevzemu Gorenja," je povedal Tomislav Apollonio iz Abanke.

Tečaji delnic na Ljubljanski borzi (26. julij):

Frankfurt skorajda že tam, kot je bil pred brexitom
Kljub visoki rasti Gorenja je delniški indeks SBITOP (708 točk) v torek rahlo zdrsnil, potem ko so se za skoraj odstotek pocenile Krkine in Petrolove delnice. Na vodilnih evropskih borzah so indeksi včeraj rahlo porasli, še največ v Frankfurtu, kjer se je DAX30 (10.247 točk) zvišal za pol odstotka in skoraj dosegel točko, na kateri je bil tik pred brexitom. Indeks konjunkturnih pričakovanj Ifo, ki meri razpoloženje med 7.000 nemškimi podjetniki, je julija kljub brexitu le minimalno nazadoval (s 108,7 na 108,3 točke), kar je presenetilo analitike, ki so napovedovali znatnejši padec. Newyorški Dow Jones (18.473 točk) je včeraj malce izgubljal, kar pet odstotkov pa so po objavi četrtletnih rezultatov izgubile McDonald'sove delnice.
Paladij na poti navzgor
Vlagatelji na finančnih trgih so pozornost že usmerili k zasedanju Feda. Ameriška centralna banka na dvodnevnem sestanku (rezultati sestanka bodo znani danes ob 18. uri) bržkone ne bo spreminjala obrestne mere. To zelo ustreza tistim, ki verjamejo v rast zlata. Zaradi brexita je ta plemenita kovina na začetku julija dosegla najvišjo vrednost v dobrih dveh letih, a sta bila zadnja dva tedna negativna. Včeraj je bilo treba za 31,1-gramsko zlato unčo plačati okrog 1.320 dolarjev. Zadnji dni je zelo "vroč" paladij, ki je pri skoraj 690 dolarjih za unčo dosegel devetmesečni vrh. Samo prejšnji teden se je paladij podražil za dobrih pet odstotkov in tako lovi preostale plemenite kovine, ki so šle po brexitu navzgor, paladij pa ne tako zelo.