Kitajska centralna banka je devalvirala juan (za 1,9 odstotka, tako da je referenčni tečaj postavila pri 6,2298 juana za en dolar), s čimer najbrž želi pomagati izvoznikom in spodbuditi gospodarsko rast. Foto: EPA
Kitajska centralna banka je devalvirala juan (za 1,9 odstotka, tako da je referenčni tečaj postavila pri 6,2298 juana za en dolar), s čimer najbrž želi pomagati izvoznikom in spodbuditi gospodarsko rast. Foto: EPA
Nafta brent, ki se je v ponedeljek povzpela nad 50 dolarjev, je v torek spet padla, tako da je bilo treba ob koncu dneva za 159-litrski sod plačati dobrih 49 dolarjev. Foto: Reuters
Ljubljanska borza
Ljubljanska borza je v torek doživela največjo rast v zadnjem mesecu, kar pa ne igra velike vloge in ne spremeni dejstva, da na domačem kapitalskem trgu še naprej vlada mrtvilo. Foto: BoBo

Newyorški Dow Jones (17.402 točki) je padel za dober odstotek, frankfurtski DAX30 (11.293 točk) pa za skoraj tri odstotke. Izgubljale so zlasti delnice podjetij, ki na Kitajskem ustvarijo velik del prihodkov (na primer proizvajalci avtomobilov). Bati se je, da bi lahko ta poteza sprožila novo valutno vojno. "Devalvacija juana za 1,9 odstotka je sprožila val presenečenja med analitiki in poznavalci kapitalskih trgov. Gre za največjo devalvacijo kitajske valute glede na dolar vse od leta 1994. Vedno bolj postaja jasno, da se Kitajska spoprijema z največjim znižanjem gospodarske rasti v zadnjih 30 letih. Kitajska si je namreč zadnjih nekaj let prizadevala, da bi juan postal svetovna valuta. Veliko pozornosti so namenjali ravno stabilnosti valute in devalvacija še toliko bolj kaže na resnost težav kitajskega gospodarstva," je za MMC povedal namestnik direktorja zasebnega bančništva pri NLB-ju Matej Rigelnik.

300 milijard letno za branjenje tečaja
"V zadnjih 12 mesecih naj bi Kitajska za branjenje tečaja porabila približno 300 milijard dolarjev deviznih rezerv. Kitajske devizne rezerve so se od marca lani do danes zmanjšale za skoraj 400 milijard dolarjev. Tudi drugi ukrepi, ki jih je Kitajska sprejela za stabilizacijo tamkajšnjega kapitalskega trga, ne vzbujajo ravno zaupanja, da se bodo stvari obrnile na bolje. Najbolj pa tuje analitike skrbi točnost gospodarskih kazalnikov, ki jih objavljajo različne kitajske institucije. Star kitajski pregovor pravi: Kdor išče resnico, jo mora znati prenesti," dodaja Rigelnik.


Kitajski podatki zgodbice za otroke?
V zadnjem času se res pojavljajo dvomi, da Kitajska močno napihuje svoje makroekonomske dosežke in nalašč zavaja ves svet. Prejšnji mesec je uradna statistika sporočila, da je bila rast BDP-ja v prvih dveh letošnjih četrtletjih sedemodstotna, kar je točno toliko, kot je cilj uradnega Pekinga. Toda kako je mogoče, da država z 1,4 milijarde prebivalcev svojo gospodarsko dejavnost "izmeri" že dva tedna po koncu obdobja in vsaj dva tedna prej, kot to uspe ZDA ali Evropski uniji? Erik Britton iz svetovalne družbe Fathom Consulting je jasen: "Te številke so izmišljene in niti slučajno niso blizu resničnim." Britton meni, da bo kitajska rast letos v resnici 2,8-odstotna, naslednje leto pa enoodstotna.

Tečaji delnic na Lj. borzi (11. avgust):

LUKA

+2,09 %

26,59 EUR
PETROL+1,42 %263,65
TELEKOM+1,25 %81,10
KRKA+1,23 %64,99
SAVA RE

+1,08 %

14,00
ZAV. TRIGLAV

+0,40 %

25,20
GORENJE+0,00 %6,00
INTEREUROPA-12,1 %0,87



Desetletje od sporne prodaje Mercatorja
Na Ljubljanski borzi se je včeraj ob več kot enoodstotni rasti Krkinih, Petrolovih in Telekomovih delnic indeks SBITOP (738 točk) prvič po enem mesecu zvišal za več kot odstotek. Prav danes je deseta obletnica zloglasnega sestanka, na katerem se je takratni premier Janez Janša z Igorjem Bavčarjem iz Istrabenza in Boškom Šrotom iz Pivovarne Laško dogovoril o prodaji državnega deleža v Mercatorju. Konec avgusta 2005 sta Kad in Sod (brez javnega razpisa) res prodala 30 odstotkov Mercatorja Istrabenzu oziroma Pivovarni Laško. Kako se je končalo, je znano. Finančna kriza je obe podjetji popolnoma izčrpala, sodišče je oba glavna igralca poslalo na Dob, banke pa je bilo treba tudi zaradi te privatizacijske zgodbe dokapitalizirati z novimi milijardami evrov.

"Država zaprla tajkune in uničila podjetja"
"Pokazalo se je, kako so bile tajkunske zgodbe škodljive za Slovenijo. Izbruh gospodarske krize leta 2008 in tudi poteze države so končale prakso takšnega lastninjenja podjetij. Žal pa smo to naredili tako, da nismo le nagnali menedžerjev in zaprli tajkune, ampak tudi uničili podjetja. Prav Mercatorjeva zgodba kaže, da smo s tem tudi prekinili proces koncentracije kapitala in da zato v Sloveniji danes nimamo posameznikov, ki bi lahko lastninili večja slovenska podjetja. Na Hrvaškem borba proti tajkunom ni bili niti približno tako dosledna kot pri nas in zato imajo tam nekaj tajkunov, ki so sposobni kupovati tudi večja slovenska podjetja, v katerih še ni dorečeno lastništvo. A vendarle je bila protitajkunska zgodba v Sloveniji koristna, saj smo ustvarili gospodarstvo, ki vse bolj normalno raste, ima zdrave korenine ter nima ekscesnih situacij v premoženju posameznikov," je za MMC komentiral ekonomist Maks Tajnikar.