Čeprav je bilo v zadnjih dneh nekaj pretresov pri tehnoloških delnicah, je newyorški delniški indeks Dow Jones v mesecu juliju pridobil skoraj pet odstotkov. Foto: Reuters
Čeprav je bilo v zadnjih dneh nekaj pretresov pri tehnoloških delnicah, je newyorški delniški indeks Dow Jones v mesecu juliju pridobil skoraj pet odstotkov. Foto: Reuters
Ameriška centralna banka Fed (na fotografiji guverner Jerome Powell) je včeraj začela dvodnevno sejo, po kateri ni pričakovati sprememb obresti, verjetno pa bo Fed nakazal, da bo letos še dvakrat zvišal ključno obrestno mero Fed funds. Foto: Reuters
Cena ameriške nafte WTI je v torek zdrsnila za skoraj poldrugi odstotek, na 68,76 dolarja. V mesecu juliju je nafta WTI izgubila več kot sedem odstotkov. Foto: Reuters

Tehnološki indeks Nasdaq je v tridnevnem obdobju do torka skupno izgubil 3,86 odstotka, kar je največ po marcu. Črni dnevi so se začeli sredi prejšnjega tedna, ko je Facebook napovedal nižjo rast prihodkov, delnice so padle za 19 odstotkov, premoženje Marka Zuckerberga pa se je znižalo za 16 milijard dolarjev, kar je skoraj tretjina slovenskega letnega BDP-ja. Pri banki Morgan Stanley menijo, da je zadnji padec tehnoloških delnic (močno navzdol so šle tudi Twitterjeve delnice in Netflixove, ki so ta mesec izgubile 14 odstotkov) nov znak, da bodo delniški indeksi še padali. Napovedujejo, da bo popravek največji po februarju (takrat je trg bliskovito izgubil dobrih deset odstotkov), saj so delnice po nekaterih merilih ovrednotene tako visoko kot v času norije podjetij pikakom.

Mnuchin še ne vidi konca robustne rasti
Torkov dan je na borzah v New Yorku (predvsem zaradi novice, da naj bi ZDA in Kitajska spet začeli pogovore za preprečitev trgovinske vojne) sicer prinesel spet več optimizma in elitni Dow Jones se je povzpel za več kot sto točk. V vsem mesecu je Dow pridobil zavidljivih skoraj pet odstotkov, kar je največja mesečna rast po januarju. Čeprav nekatera podjetja, kot je Facebook, s četrtletno objavo rezultatov niso navdušila analitikov, pa naj bi ameriške korporacije v drugem četrtletju v primerjavi z istim obdobjem lani dobiček povprečno povečale za 22 odstotkov. Tudi ameriškemu gospodarstvu gre odlično, v drugem letošnjem četrtletju je bila rast 4,1-odstotna. Finančni minister Steven Mnuchin je ob tem povedal, da se bo po njegovem mnenju podobna rast (vsaj triodstotna letno) nadaljevala tudi v naslednjih štirih ali petih letih.

Vrednosti najpomembnejših kriptovalut in tedenska sprememba, 31. julij ob 22.00:

BITCOIN

-5,73 %

7.775 USD
ETHER

-8,51 %

435
RIPPLE-4,67 %0,436
BITCOIN CASH-8,89 %780
EOS

-14,2 %

7,31
STELLAR

-7,72 %

0,2766

.
Dimon se boji posledic ukinjanja QE-ja
Optimistično je razpoložen tudi Jamie Dimon, prvi mož banke J. P. Morgan Chase, ki pa opozarja na morebitno trgovinsko vojno s Kitajsko in na posledice ukinjanja politike kvantitativnega sproščanja (QE). "Nikogar nočem strašiti, ampak v zgodovini še nismo imeli QE-ja in zdaj, deset let po finančni krizi, centralne banke umikajo te spodbude. Vlade so ob tem nakopičile preveč dolga in če bo šlo kaj narobe, bi lahko zavladala panika," je povedal v pogovoru za CNBC. V Evropi v torek objavljeni makroekonomski podatki niso povzročili posebnega vznemirjenja: evrsko območje je imelo v drugem trimesečju v primerjavi s prvim 0,3-odstotno gospodarsko rast, inflacija pa je bila predvsem zaradi višjih cen nafte 2,1-odstotna. Vseevropski delniški indeks Europe Stoxx 600 (391,6 točke) je v torek pridobil nekaj točk, v vsem mesecu pa 3,5 odstotka.

Bitcoin včeraj padel za pet odstotkov
Cena nafte brent je v torek zdrsnila na 74,65 dolarja za 159-litrski sod, medtem ko je ameriška lahka nafta zdrsnila pod 69 dolarjev. Opecova proizvodnja je bila julija najvišja letos. V mesecu juliju se je nafta WTI pocenila za dobrih sedem odstotkov, brent pa za 6,5 odstotka. Obe vrsti nafte sta tako utrpeli največji padec cene po juliju 2016. Po zelo lepem okrevanju (40-odstotna rast v enem mesecu) je bitcoin v torek spet zanihal precej navzdol, vse do 7.667 dolarjev. Med večjimi vlagatelji bitcoin še nima posebne teže. Raziskava (Wells Fargo/Gallup) med ameriškimi vlagatelji, ki imajo naloženih vsaj 10 tisoč dolarjev v vrednostnih papirjih, je pokazala, da imata le dva odstotka vlagateljev v portfelju bitcoine. Velika večina (72 odstotkov) tudi pravi, da nimajo nobene želje po tem.