Negotove napovedi o svetovni gospodarski rasti, močni padci delniških indeksov na Kitajskem in seveda še naprej presežna ponudba so prejšnji mesec močno udarili po cenah nafte. Tudi v petek je bila smer navzdol. Ameriška lahka nafta se je pocenila za skoraj tri odstotke (na 47,32 dolarja), na tedenski ravni pa za dva odstotka. To je bil že peti zaporedni negativni teden. Brent je na tedenski ravni padel za pet odstotkov (na 52,21 dolarja), v mesecu juliju pa 18 odstotkov. Še večja je mesečna izguba lahke nafte, ki je strmoglavila za 21 odstotkov. To je največ po oktobru 2008, ko se je po propadu banke Lehman Brothers ves svet bal finančnega kolapsa.

Nafta bo poceni vsaj še kakšno leto
Največje proizvajalke na Bližnjem vzhodu črpajo rekordne količine. Po podatkih Reutersa so države Opeca julija vsak dan načrpale več kot 32 milijonov skoraj 159-litrskih sodov nafte oziroma 140 tisoč 159-litrskih sodov dnevno več kot junija. Medtem se je število naftnih vrtin v ZDA drugi teden zapored povečalo. Po mnenju Mednarodne agencije za energijo lahko nizke cene nafte pričakujemo še vsaj eno leto, saj trg ni sposoben absorbirati ogromne količine načrpane nafte. Spomnimo: lani junija je bila cena brenta 115 dolarjev, januarja letos pa le še 45 dolarjev. Sledila sta kar močan odboj in rast do skoraj 70 dolarjev. Špekulanti in upravljavci skladov hedge so izpostavljenost do lahke nafte znižali na najnižjo raven v skoraj petih letih.

Panika se iz Kitajske ni preselila v Evropo
Bolje se je julija godilo delniškim trgom, če seveda nimamo v mislih Kitajske. Medtem ko je Wall Street ob koncu tedna resda zdrsnil (delnice naftnih velikanov Exxon Mobila in Chevrona so se po objavi slabega četrtletnega dobička pocenile za okoli pet odstotkov), se je frankfurtski delniški indeks DAX30 zvišal četrtič zapored. Mesec julij se je tako v Frankfurtu kljub pretresom na Kitajskem (samo v zadnjem tednu je borza v Šanghaju padla za deset odstotkov, največ panike pa je bilo opaziti v ponedeljek) iztekel pozitivno, DAX pa je skupno v juliju pridobil dobre tri odstotke, kar je precej več kot elitni newyorški indeks Dow Jones, ki se je v tem obdobju povzpel le za 0,4 odstotka.

Na Zahodu nič novega
Wall Street je že nekaj mesecev kot vkopan. Širši indeks S & P je pred pol leta prvič prebil 2.100 točk, od tedaj pa se od te meje ni odmaknil za več kot tri odstotke v negativno in dva odstotka v pozitivno stran. Nekateri analitiki verjamejo, da bo tako do konca leta, s čimer bi se ponovil scenarij iz leta 2011, ko si je trg vzel predah po skoraj 40-odstotni rasti v prejšnjih dveh letih. Podobno je očitno tudi zdaj, potem ko so delnice ameriških podjetij od leta 2012 do 2014 v povprečju pridobile več kot 60 odstotkov. Morda bo kakšen večji premik sledil v petek, ko bodo objavljeni podatki o julijskem trgu dela, a samo, če bi se poznavalci, ki pričakujejo neto rast delovnih mest za okoli 220 tisoč, močno zmotili.

Rast BDP-ja v ZDA 2,3-odstotna
Medtem se še naprej vrstijo ugibanja, kdaj bo Fed prvič po skoraj desetletju zvišal obrestno meto. V petek objavljen podatek o izjemno nizki rasti stroškov dela znižuje verjetnost, da bo Fed "ročno zavoro" potegnil septembra, podobno pa je razbrati tudi na obvezniškem trgu, saj se je donosnost ameriške desetletne obveznice znižala na tritedensko dno, in sicer na 2,20 odstotka (mimogrede: donosnost primerljive slovenske obveznice je pod dvema odstotkoma). Ameriška gospodarska rast je bila v letošnjem drugem četrtletju po prvih ocenah ministrstva za delo 2,3-odstotna. V prvem četrtletju je bila rast 0,6-odstotna. Prve ocene so govorile o padcu BDP-ja, a se je izkazalo drugače.

Lep dobiček Telekoma
Na Ljubljanski borzi se je promet nekoliko povečal, tako da ga je bilo po treh tednih skupno (v petih dneh) spet za več kot milijon evrov. Indeks SBI TOP se je na tedenski ravni povzpel za odstotek in teden končal pri 750 točkah. Med blue-čipi je največ, 1,59 odstotka, pridobil Petrol, vsaj odstotek dražje pa so še delnice Luke, Krke in Telekoma, ki je sporočil, da je imel v prvem polletju 104 milijonov evrov dobička iz poslovanja, kar je sedem odstotkov več od načrtov. Rasti so se upirale le Gorenjeve delnice. Zunaj prve kotacije omenimo podražitev Cinkarne Celje, saj je tečaj poskočil za skoraj osem odstotkov, na 140 evrov, čeprav pri prodajnem postopku, ki se precej vleče, ni nič novega.