Newyorški delniški indeks Dow Jones je po nizu rekordov zadnji teden izgubil 0,88 odstotka, čeprav se je v petek, trinajstega, njegova vrednost zvišala za četrtino odstotka. Zanimiva statistika pravi, da je od leta 1928 Dow Jones kar enajstkrat od trinajstih primerov (vključno z letošnjim) zrastel na junijski petek, trinajstega. Foto: Reuters
Newyorški delniški indeks Dow Jones je po nizu rekordov zadnji teden izgubil 0,88 odstotka, čeprav se je v petek, trinajstega, njegova vrednost zvišala za četrtino odstotka. Zanimiva statistika pravi, da je od leta 1928 Dow Jones kar enajstkrat od trinajstih primerov (vključno z letošnjim) zrastel na junijski petek, trinajstega. Foto: Reuters
Na začetku tedna se je Dow Jones zelo približal meji 17 tisoč točk. Na optimizem so vplivale novice o prevzemih. Podjetje Tyson Foods je zmagalo v prevzemni vojni za proizvajalca klobas Hillshire Foods s ponudbo v vrednosti 8,6 milijarde dolarjev. V naslednjih dneh ni bilo več toliko dobrih novic, ampak več skrb vzbujajočih. Cene na ravni proizvajalcev v ZDA so se maja v primerjavi z aprilom znižale za 0,2 odstotka, potem ko so se dva meseca prej dvignile. To kaže, da okrevanje ni tako robustno, kot so pričakovali nekateri analitiki. Foto: Reuters
Frankfurtski DAX30 ni dolgo zdržal nad mejo 10 tisoč točk. Zadnji teden je izgubil skoraj odstotek. V prihodnjem tednu bo evropski statistični urad objavil podatek o višini inflacije, ki je bil do zdaj eden najpomembnejših podatkov za borzne trgovce, saj ima močan vpliv na denarno politiko Evropske centralne banke, ki je zaradi deflacijskih pritiskov sprejela nove likvidnostne ukrepe in znižala obrestne mere. Za maj se pričakuje le 0,5-odstotna rast cen na letni ravni. Foto: Reuters

.
Hiter prodor skrajnežev, ki nadzorujejo že precejšen del iraškega ozemlja, je vznemiril finančne trge. Newyorški Dow Jones je v četrtek drugi dan zapored izgubil več kot sto točk, v petek pa je pridobil nekaj točk, potem ko so se Intelove delnice zaradi pozitivnih napovedi proizvajalca mikroprocesorjev podražile za sedem odstotkov. Vseeno se Dow Jones na tedenski ravni ni mogel znebiti minusa, saj je nazadoval za 0,88 odstotka. Podoben minus si je "privoščil" tudi frankfurtski DAX30. Najbolj so ga obremenile delnice Lufthanse, ki so zaradi opozorila, da bo dobiček precej manjši od prvih napovedi, v kratkem strmoglavile za skoraj 20 odstotkov. Evro se je pocenil na 1,354 dolarja in je zadnji teden v primerjavi z dolarjem izgubljal petič v zadnjih šestih tednih.

Brent zadnji teden poskočil za dobre štiri odstotke
Napete razmere v Iraku so vlagatelje prisilile, da so namesto delnic kupovali zlato, obveznice in predvsem nafto. Cena nafte vrste brent je poskočila do 114,69 dolarja, kar je najvišja raven po lanskem 9. septembru. Brent je poskočil zlasti ob novici, da so iraški Kurdi prevzeli nadzor nad Kirkukom, pokrajino na severu, ki je zelo bogata z nafto. Na tedenski ravni se je brent podražil za 4,4 odstotka. Irak je med državami članicami Opeca drugi največji proizvajalec, in če bo vojna onemogočila proizvodnjo in izvoz, bo to za svetovni trg nafte precejšen šok na ponudbeni strani. Mednarodna agencija za energijo je v mesečnem poročilu, objavljenem v petek, zapisala, da trenutno še ni razlogov za skrbi, hkrati pa predlagala, da Opec v drugi polovici leta poveča proizvodnjo za milijon sodov dnevno, ker je zaradi sezonskih dejavnikov pričakovati precejšnjo rast povpraševanja.

Dow Jones (ZDA)

16.775 točk

Nasdaq (ZDA)4.310
DAX30 (Frankfurt)9.912
Nikkei (Tokio)15.097
10-letne slov. obvezn.donos: 3,04
10-letne am. obvezn.donos: 2,60
EUR/USD1,354
EUR/CHF

1,2188

bitcoin565 USD
nafta brent112,30 USD
zlato

1.277 USD

euribor (6-mesečni)0,326 %



Na prodaj rudnik. Plačilo: v bitcoinih.
Kakor koli, nafta je po obdobju zelo nizke volatilnosti (z brentom se je že dalj časa trgovalo večinoma tik pod 110 dolarji) spet privlačna za špekulante, ki v delnicah ali v zlatu morda ne vidijo več prave priložnosti. Da vlagatelji ne verjamejo več v zlato, dokazuje novica iz Kanade. Na prodaj je namreč manjši rudnik zlata v Jukonu, in sicer v mestu Dawson City, ki je vedno veljal za bogato nahajališče in je predstavljal osrčje zlate mrzlice ob koncu 19. stoletja. Prodajalec za rudnik zahteva dva milijona dolarjev v virtualni valuti bitcoin. Očitno rudnik ni več posebej dobičkonosen, potem ko je cena zlata v zadnjih dveh letih in pol po več kot desetletju izjemne rasti padla za tretjino. V rudniku naj bi bilo letno mogoče proizvesti do 4.000 unč zlata, kar ob trenutnih cenah pomeni skoraj šest milijonov dolarjev.

Nadaljnja usoda odvisna od ukrepov nove vlade
Indeks SBI TOP je v torek dosegel najvišjo raven v zadnjih štirih letih, nato pa tri dni zapored vsakič izgubil okrog odstotek in zdrsnil pod 800 točk. Najbolj, za skoraj sedem odstotkov, so se zadnji teden pocenile Triglavove delnice. Najprometnejše so bile z 2,22 milijona evri Krkine delnice, ki so se v petih dneh podražile za 0,21 odstotka in dosegle že 70 evrov. "Če bi se v tem trenutku odločali za investiranje v slovenske delnice, je treba imeti pred očmi dejstvo, da se menja vlada, in če nova ne bi bila naklonjena prodaji državnega premoženja, bi se lahko tečaji hitro znižali tudi za nekaj deset odstotkov. Če pa se bo postopek prodaje nadaljeval, lahko pričakujemo še dodatno rast delniških tečajev, vendar manjšo kot v zadnjem letu," je povedala Alenka Eržen iz GBD-ja.

Vroče delnice Alpetourja, Cinkarne in Letrike
Zunaj prve kotacije omenimo nadaljnjo rast delnic potovalne agencije Alpetour, ki so poskočile še za desetino. Družba sicer ni v državni lasti in ni na seznamu prodaje, vendar se pojavljajo ugibanja, ali bi se lahko zgodil prevzem. Prejšnji teden se je namreč v javnosti pojavilo obvestilo, da je konzorcij prodajalcev že marca dobil nezavezujočo ponudbo za nakup. "Delničarjem svetujemo, da spremljajo novice v zvezi s tem, delnice pa držijo, saj bi lahko bila cena v primeru prevzema še višja. Prav tako še naprej rastejo delnice Cinkarne in Letrike, ki pa sta na seznamu za prodajo. V primeru Letrike naj bi bil postopek končan še poleti," je poudarila Erženova. V igri za prevzem sta nemška družba Mahle in slovenski Kolektor, ki je sicer pred meseci objavil, da bi za delnico Letrike plačal približno 30 evrov, v zadnjem tednu pa so delnice kupovali po ceni, višji od 50 evrov.