V torek se bo v ZDA izteklo fiskalno leto in s tem zakon o začasnem financiranju dela vlade. Če med politiki do takrat ne bo dogovora, se bodo ustavile vse dejavnosti, ki niso nujne. Številni javni uslužbenci bi odšli na prisilni dopust, država pa bi bila ohromljena. Vedno bližje je tudi dan, ko bo v ZDA dosežena zgornja meja zadolževanja, o kateri odloča parlament. Do 17. oktobra bo treba povišati zdajšnjo mejo dovoljenega dolga v znesku 16.700 milijard dolarjev, sicer v državni blagajni prvič v zgodovini ne bo denarja za izplačilo pokojnin ali obresti lastnikom ameriških obveznic.

Rast nižja za 1,4 odstotne točke?
Zaradi mogoče ustavitve dela vlade in razglasitve ameriške plačilne nesposobnosti je bilo na Wall Streetu v zadnjem tednu sicer nekaj več nervoze, tako da so indeksi le v četrtek pridobivali. A daleč od tega, da bi vlagatelji resno jemali svarila (tudi finančnega ministra Jacka Lewa), kako bi uresničitev črnega scenarija lahko sprožila občuten padec delnic in ogrozilo gospodarsko okrevanje. Po eni od ocen bi namreč štiritedensko zaprtje vlade rast BDP-ja v zadnjem četrtletju znižala do 1,4 odstotne točke, s čimer bi bilo okrevanje resno ogroženo.

Enoodstotna tedenska izguba na Wall Streetu
Očitno torej finančni trgi verjamejo, da bodo - kot vedno v preteklosti - v ZDA zadnji hip našli dogovor in rešili težavo. September, ki velja za najbolj neugoden mesec v koledarji borznikov, tako ne upravičuje svojega slabega slovesa, saj je newyorški indeks S & P 500 do zdaj pridobil več kot tri odstotke, res pa je, da se je po 18. septembru za dobra dva odstotka oddaljil od rekorda. V zadnjem tednu je bila izguba 1,1-odstotna. Posamezni papirji medtem še naprej podirajo mejnike. Facebookove delnice so prvič presegle 50 dolarjev.

Francija se je znebila recesije
Tudi na vodilnih evropskih borzah v zadnjih septembrskih dneh ni bilo opaziti pravega optimizma, negotovost pa je še povečala italijanska politična kriza. Premier Letta je napovedal svoj odstop, če njegova vlada ne bo dobila zaupnice v parlamentu. Nemški indeks Ifo se je zadnji mesec spet zvišal, a manj od pričakovanj. Nemška rast BDP-ja je bila v drugem četrtletju 0,7-odstotna, inflacija na letni ravni pa septembra 1,5-odstotna (avgusta je bila 1,4-odstotna). Francija se je znebila recesije, potem ko je bila gospodarska rast v drugem četrtletju 0,5-odstotna, na letni ravni pa 0,4-odstotna.

Nafta cenejša, zlato navzgor
Nafta se je zaradi znižanega geopolitičnega tveganja (ameriški predsednik se je prvič po letu 1979 po telefonu pogovarjal z iranskim kolegom; vojaški poseg v Siriji je vedno manj verjeten) na tedenski ravni tretjič zapored pocenila, tokrat za nekaj manj kot odstotek. Cena nafte brent je od začetka septembra, ko je bila nad 117 dolarji na polletnem vrhu, zdrsnila za sedem odstotkov. Zlato je imela po štirih tedenskih minusih spet status varnega pribežališča. Cena se je najbolj zvišala v petek, kupci pa so dobili še dodaten pogum, ko se je tečaj povzpel čez stodnevne drseče povprečje pri 1.341 dolarjih.

Krka na enomesečnem vrhu
Na Ljubljanski borzi so prejšnji teden po rasti izstopale le Krkine delnice, ki so v petek pri 54 evrih dosegle enomesečni vrh in so tako v primerjavi s petkom poprej tri odstotke in pol višje. S Krko je bilo spet največ, za 3,7 milijona evrov prometa. Med blue-čipi se je podražilo le še Gorenje, in sicer za poldrugi odstotek. Na negativni strani je opazen zlasti 3,6-odstoten padec delnic Pozavarovalnice Sava, ki od ponedeljka (namesto Nove KBM) sestavljajo indeks SBI TOP. Ta se je zadnji teden znižal za 0,2 odstotka, na 620 točk.