Lastniki NLB-ja bodo na skupščini odločali o novi, že drugi dokapitalizaciji banke v manj kot letu dni. Potrebnih pol milijarde evrov naj bi zagotovili belgijska banka KBC in država, a to po prepričanju finančnega ministra ne bo dovolj.

V DZ-ju še pred skupščino poteka nujna seja komisije za nadzor javnih financ, na kateri naj bi se člani odbora seznanili z izhodišči vlade za odločanje na skupščini NLB-ja ter glede dogovora vlade o načinu, višini in pogojih sodelovanja v dokapitalizaciji banke.

Janko Veber (SD) je pojasnil, da so v njihovi poslanski skupini zahtevali sklic izredne seje zaradi odloka, s katerim je DZ pristojnost razpolaganja z deležem države v NLB-ju in NKBM-ju z AUKN-ja prenesel na vlado. Veber je izpostavil, da je v odloku med drugim predvideno, da želi država dolgoročno v NLB-ju ohraniti 25-odstotni lastniški delež in eno delnico in da je država pripravljena že z dokapitalizacijo v letošnjem letu zmanjšati delež v naši največji banki.

"Lahko bi se zgodilo, da vlada KBC-ju subvencionira prevzem"
Kot pravi Veber, pri tem poslanci niso dobili pojasnil, kaj se bo zgodilo z banko, če se državi zniža lastniški delež, predvsem pa po njegovem mnenju ni bil podan odgovor, na kakšen način bo država belgijskemu KBC-ju preprečila, da postane večinski lastnik NLB-ja.

"Lahko bi se zgodilo, da vlada KBC-ju subvencionira prevzem, kar lahko razumemo kot oškodovanje državnega premoženja," je zatrdil in poudaril še, da je NLB drugi največji lastnik Mercatorja, četrtinski lastnik Pivovarne Laško in največji lastnik Petrola.

Predsednica komisije Alenka Bratušek (PS) je za Vebrom dala besedo državnemu sekretarju na ministrstvu za finance Dejanu Krušcu, od katerega je pričakovala, da bo povedal, kakšne sklepe je sprejela vlada glede ravnanja na današnji skupščini NLB-ja. Krušec ji je odgovoril, da o tem ne more govoriti, ker gre za tajne podatke. Bratuškova se je zato odločila, da sejo prekine in jo nadaljuje za zaprtimi vrati. Krušec naj bi bil po njenem mnenju na zaprti seji člane komisije dolžen seznaniti s sklepi vlade, četudi so tajni.

Tudi Živkovič ni povedal nič
Bratuškova je pozneje na novinarski konferenci pojasnila, da je na nadaljevanje zaprte seje prišel državni sekretar na ministrstvu za finance Aleš Živkovič, ki je enako kot Krušec zatrdil, da tudi on zaradi tajnosti ne more povedati nič o sklepih vlade o NLB-ju. "Z obžalovanjem in grozo ugotavlajmo, da demokracija in parlament v Sloveniji umirata, da je vlada vzela vse v svoje roke in dela, kot misli, da je prav," je ob tem izpostavila Bratuškova.

"Eno uro pred skupščino vlada ne ve, kaj bo tam delala, kar je grozljivo. Še bolj grozljivo je, da če ve, da tega poslancem DZ-ja na zaprti seji noče povedati. Samo ti dve možnosti sta. V vsakem primeru pa je strašno za našo državo, da se bo največja državna banka prodala po ne vemo kakšni ceni, absolutno pa pod mizo in na netransparenten način," je dodala.

Matevž Frangež (SD) je poudaril, da to še bolj utrjuje njihovo bojazen, da bo dokapitalizacija in s tem privatizacija NLB-ja izvedena na netransparenten način in v škodo javnega premoženja, ki je last državljank in državljanov.

Država ni našla strateškega partnerja
Dokapitalizacija bo, ker država ni našla strateškega partnerja, ki bi ga zanimala največja slovenska banka, izvedena predvsem z izdajo pogojno zamenljivih obveznic. Te so vmesna oblika med dolžniškim in lastniškim kapitalom in se pod določenimi pogoji (če na primer količnik Core Tier 1 pade pod sedem odstotkov) pretvorijo v lastniški kapital.

NLB sicer mora do konca meseca izpolniti zahteve regulatorjev in Core Tier 1 (količnik najbolj kakovostnega temeljnega kapitala) dvigniti z zdajšnjih slabih šest odstotkov na vsaj devet odstotkov.

Očitki o tihi prodaji KBC-ju
Z omenjenim hibridnim dolžniškim instrumentom bo izveden večji del okoli 510 milijonov evrov vredne dokapitalizacije. Prav ta odločitev pa je v delu javnosti in pri opoziciji sprožila kritike, da gre za poskus tihe prodaje banke belgijskemu KBC-ju.

Finančno ministrstvo očitke zavrača, saj bo obveznice najverjetneje kot začasno rešitev vplačala država in nato do konca leta skušala najti dogovor z vlagatelji.

Nadzorniki se morajo posloviti
Skupščina bo zamenjala tudi nadzornike banke. Januarja je sam odstopil Stojan Petrič, delničarji pa naj bi zdaj odpoklicali še Marka Simonetija, Rasta Ovina, Andreja Baričiča, Jurija Detička, Igorja Mastena, Antona Macuha in Borisa Škapina. Imena kandidatov za nove nadzornike bodo znana šele pred skupščino, vlada pa bo na seji pred njo potrdila tudi vse potrebne dokumente in dogovore s partnerji, ki so potrebni za uspešno izvedbo skupščine. Z izhodišči bodo dopoldne seznanjeni tudi člani komisije DZ-ja za nadzor javnih financ, kjer ima večino opozicija.