Generalna državna tožilka je priznala, da je tudi na strani tožilcev lahko kdaj krivda za dolgotrajnost postopka, v takšnih primerih pa je sama vselej zahtevala uvedbo disciplinskega postopka. Foto: MMC RTV SLO
Generalna državna tožilka je priznala, da je tudi na strani tožilcev lahko kdaj krivda za dolgotrajnost postopka, v takšnih primerih pa je sama vselej zahtevala uvedbo disciplinskega postopka. Foto: MMC RTV SLO
Tožilka o Satexu

Prve ugotovitve v zvezi z zastaranjem primera na okrožnem sodišču v Mariboru je Brezigarjeva predstavila z vodjo okrožnega državnega tožilstva v Mariboru Dragom Šketo. Dejala je, da je okrožna tožilka ves čas tekoče delala pri zadevi, tudi po razveljavitvi sodbe, o kateri je bilo tožilstvo obveščeno decembra 2008.

Tožilka pripor nazadnje predlagala aprila letos
Ko je ugotovila, da se nekateri obtoženci izmikajo prejetju sodbe in vabila na glavno obravnavo, je predlagala odreditev pripora. Brezigarjeva je tako zavrnila očitke mariborskega sodišča, da tožilstvo ni predlagalo pripora, saj je tožilka to storila takoj, ko je ocenila, da za to obstajajo zakonsko upravičeni razlogi, je pojasnila Brezigarjeva.


Pravi, da je bil pripor takrat tudi odrejen, a ko se je eden izmed obdolženih, zoper katerega je bil pripor izrečen, pojavil na sodišču, je bil znova razveljavljen. Aprila letos je tožilka znova predlagala odreditev pripora, saj sta se tako tožilstvo kot sodišče ves čas ponovljenega postopka spopadala z vprašanjem zdravstvenega stanja obdolžencev, a so izvedenci ugotavljali, da obdolženci niso sposobni udeležbe na glavni obravnavi, je dejala generalna državna tožilka Barbara Brezigar.

Brezigarjeva zavrnila očitke sodišča
"Naša ocena tukaj nič ne pomaga, čeprav je moje prepričanje pogosto drugačno, a procesno vodenje ni stvar tožilstva. Za odreditev pripora zaradi morebitnega izmikanja obdolžencev niti ni potreben predlog tožilca, saj gre za procesno vodenje, ki je v rokah sodišča," pojasnjuje.

Tudi na strani tožilcev je lahko kdaj krivda za dolgotrajnost postopka, je priznala in zagotovila, da je v takšnih primerih sama vselej zahtevala uvedbo disciplinskega postopka. "A v zadevi Satex po doslej zbranih podatkih ne morem trditi, da bi bila kakršna koli krivda na strani državnega tožilstva," je dejala Brezigarjeva. Spomnila je, da bi očitana dejanja sicer lahko absolutno zastarala šele leta 2016, a je vrhovno sodišče po razveljavitvi pravnomočne sodbe v skladu z zakonom določilo dveletni rok za ponovno obravnavo.

Začasna predsednica vrhovnega sodišča Alenka Jelenc Puklavec je na predlog ministrstva za pravosodje odredila, da se na okrožnem sodišču v Mariboru opravi pregled spisov v zadevi Satex. V odredbi je zahtevano tudi mnenje vrhovnega sodnika, ali je bilo formalno procesno vodstvo opravljeno ustrezno in dovolj učinkovito, da bi lahko sodišče v dveh letih izdalo pravnomočno sodbo. Prav tako mora podati mnenje o tem, ali je sodna uprava ustrezno spremljala potek zadeve in sprejela ukrepe, ki bi lahko morebiti preprečili zastaranje primerov. Izreči se mora še o primernosti roka dveh let za zastaranje tako obsežnih primerov in o tem, ali sta morebiti primera, v katerih je obtoženi Iztok Svetina in sta oba zastarala, morebiti povezana.


Šketa: Delo tožilke je bilo strokovno
Šketa je znova podrobno povzel dogajanje v primeru Satex in dodal, da očitki o pozno spremenjeni obtožnici po razveljavljeni sodbi, niso upravičeni, saj takšna sprememba ni v ničemer vplivala na hitrost in kontinuiteto dogajanja, prav tako pa iz tega razloga ni bila preklicana nobena glavna obravnava.

"Iz ocene dela in ravnanja pristojne tožilke je mogoče ugotoviti, da je bilo njeno ravnanje ažurno, tekoče in v vseh pogledih aktivno, tako v fazi preiskave kot tudi na glavnih obravnavah. Naša ocena je torej, da je bilo delo tožilke strokovno," poudarja Šketa.

Tožilka o Satexu