"Današnja odločitev zagotavlja, da bodo lahko Evropejci še naprej svobodno izbirali med profesionalnimi družbenimi omrežji," je dejala evropska komisarka za konkurenco Margrethe Vestager.

Iz podatkov na spletnih straneh komisije je razvidno, da jo je skrbelo predvsem to, da bi Microsoft Linkedin vnaprej namestil na vse naprave s svojim operacijskim sistemom in da Linkedinovim konkurentom ne bi več omogočal dostopa do svojih baz podatkov. Linkedin bi tako lahko povečal število uporabnikov na način, ki brez prevzema ne bi bil mogoč. Prav tako bi združitev po mnenju komisije lahko novim ponudnikom profesionalnih družbenih omrežij izdatno otežila vstop na trg.

Med drugim je komisija ugotovila tudi, da dostop do celotne Linkedinove baze podatkov ni nujen za uspešen nastop na trgu. Microsoft ima po njenem mnenju prav tako razmeroma majhno vlogo na področju odnosov z uporabniki - močno ga prekaša na primer Salesforce - zato je malo verjetno, da bi predstavljal nelojalno konkurenco.

So preplačali?
Izvršni direktor Microsofta Satya Nadella je junija pojasnil, da prevzem združuje vodilni svetovni poslovni oblak in vodilno svetovno poslovno omrežje. Microsoft ima po njegovih besedah dostop do uporabnikovih stikov in koledarjev, Linkedin pa do uporabnikove biografije in poslovne mreže, kar bi skupaj ob pomoči umetne inteligence lahko rodilo nove funkcionalnosti.

Nakup Linkedina je največji prevzem v zgodovini Microsofta.

Analitiki so glede te Microsoftove poteze neenotni. Nekateri jo pozdravljajo kot modro in v prihodnost zazrto odločitev, s katero družba lepo dopolnjuje svoje obstoječe storitve in produkte, drugi pa dvomijo, da bo Microsoft s tem lahko uspešno vstopil na področje, na katerem je vodilni Facebook. Izpostavljajo tudi, da je Microsoft najbrž preplačal Linkedin.