Energetski veselili Savdska Arabija in Rusija sta dogovor sprejeli skupaj s Katarjem in Venezuelo. Foto: Reuters
Energetski veselili Savdska Arabija in Rusija sta dogovor sprejeli skupaj s Katarjem in Venezuelo. Foto: Reuters

Ministri držav so se sestali v Dohi in sprejeli dogovor, ki je prišel po tem, ko je v zadnjih mesecih cena nafte strmo padla. Minister Savdske Arabije za nafto Ali Al Naimi je na srečanju povedal: "Zamrznitev na ravni januarja je primerna za trg. Nočemo velikih obratov v ceni, želimo le zadostiti povpraševanju. Želja je, da dosežemo stabilno ceno nafte."

Države sicer pričakujejo, da jim bodo sledili tudi drugi veliki proizvajalci, je pojasnil katarski minister Mohamed Bin Saleh Al Sada, ki trenutno predseduje Opecu. "Ukrep je namenjen stabilizaciji trga," je dejal Sada, ki je srečanje označil za uspešno. Ministri so na njem preučili razmere na trgu in obete za ponudbo ter povpraševanje. Članice Opeca in druge proizvajalke naj bi "intenzivne pogovore začele skoraj takoj", je še povedal Sada, ki je vodil pogovore.

Takoj višje cene
Cene nafte so se po objavi novice na borzi v Londonu zvišale. Za 159-litrski sod severnomorske nafte brent z aprilskim dobavnim rokom je bilo treba pozno dopoldne odšteti 50 centov več oziroma 33,89 dolarja, cena teksaške lahke nafte z marčnim dobavnim rokom pa je narasla za 35 centov, na 29,79 dolarja za sod.

Analitiki sicer ocenjujejo, da je odziv trga mlačen, saj so nekateri trgovci upali, da se bo znižala proizvodnja črnega zlata. "Gre za pogojni dogovor o zamrznitvi proizvodnje nafte na januarski ravni," je za francosko tiskovno agencijo AFP dejal analitik City Indexa Fawad Razaqzada.

Nov dejavnik v naftni zgodbi tudi Iran
Za sod nafte je bilo treba julija 2014 odšteti še več kot 100 dolarjev, letos pa so cene padle tudi pod 30 dolarjev za sod. Približno 70-odstoten upad cen v zadnjem letu in pol pripisujejo preveliki ponudbi nafte na trgu, skromnemu povpraševanju in zaskrbljenosti glede napovedi za rast svetovnega gospodarstva.

Nov dejavnik v naftni zgodbi je tudi Iran, ki se je po odpravi mednarodnih sankcij, povezanih z njegovim jedrskim programom, vrnil na svetovne trge. Opec je bil deležen kritik, ker ni zmanjšal proizvodnje nafte, ampak jo je dejansko še pospešil. To naj bi bila celo njihova taktika, saj naj bi želeli tako s trga izriniti proizvajalce z velikimi stroški, kot so ZDA, ki črpajo nafto z dragimi tehnologijami, npr. iz bitumenskega peska. Rusijo, ki ni članica Opeca, je padec cen nafte zelo prizadel. Njeno gospodarstvo, ki je v recesiji, je namreč močno odvisno od prodaje energentov.