To je najvišja obrestna mera po letu 2008, ko so odločevalci zaradi posledic finančne krize zmanjšali obrestno mero, da bi tako spodbudili izposojanje in trošenje denarja, s čimer so želeli zagnati gospodarstvo.

Centralna banka ZDA je zdaj nekoliko bolj optimistična glede gospodarske rasti in zaposlovanja, kot je bila v marcu ob zadnjih napovedih. Namesto 2,1-odstotne zdaj letos za ZDA napoveduje 2,2-odstotno gospodarsko rast, stopnja brezposelnosti pa naj bi se namesto na 4,5 odstotka znižala na 4,3 odstotka.

Inflacija pa ne gre po načrtih. Federal Reserve (Fed) je marca predvidel, da se bo mera inflacije, vezana na potrošniško porabo, letos povišala na 1,9 odstotka, zdaj pa pričakuje le 1,6 odstotka. Osnovna inflacija brez cen energije in hrane pa naj bi bila namesto 1,9-odstotne le 1,7-odstotna. Za leto 2018 in 2019 ostaja v veljavi napoved dveh odstotkov.

Izjava FOMC-a pravi, da so kratkoročna tveganja za gospodarske obete uravnotežena, posebej pozorni pa ostajajo na inflacijo. Ne glede na povečanje porabe gospodinjstev, bo inflacija v naslednjih 12 mesecih ostala nižja od dveh odstotkov, čeprav pa naj bi se potem le stabilizirala.

FOMC je v izjavi, ki ni bila soglasna, potrdil, da je cilj obrestne politike letos še naprej dvig ključne obrestne mere na 1,4 odstotka. To pomeni, da se obeta še najmanj eno povišanje. Proti je bil predsednik regionalne banke Federal Reserve iz Minnesote Neel Kashkari, ki bi z višanjem obresti počakal, dokler se inflacija ne predrami.

Povišanje ključne obrestne mere je bilo povsem pričakovano, zanimivejša pa je razlaga centralnih bankirjev o tem, kako nameravajo pristopiti k zmanjšanju 4.500 milijard dolarjev po krizi napihnjene bilance centralne banke, ki je pred leti utrjevala finančni sistem z odkupovanjem državnih obveznic, drugega vladnega dolga in vrednostnih papirjev na podlagi hipotek.

Izjava po zasedanju FOMC-a napoveduje, da bo centralna banka enkrat letos postopoma začela zmanjševanje bilance tako, da ne bo reinvestirala prihodkov od dozorelega dolga.

"Odbor bo predvidoma začel proces normalizacije bilance letos, če se bo gospodarstvo razvijalo naprej v pričakovanem obsegu," pravi izjava. Televizija CNBC poroča, da se bo zmanjševanje bilance na strani državnih obveznic začelo s po šestimi milijardami na mesec in se bo vsako četrtletje povečevalo, dokler se ne pride do 30 milijard na mesec.

Na strani drugega dolga in hipotekarnih vrednostnih papirjev pa se bo začelo s štirimi milijardami na mesec, do 20 milijard na mesec. Ko bo bilanca usihala skupaj za po 50 milijard na mesec, se bo to nadaljevalo, dokler se ne pride z zdajšnjih 4.500 na od 2.000 do 2.500 milijard dolarjev.