Na Gospodarski zbornici Slovenije se je minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar sešel s slovenskimi gospodarstveniki, ki poslujejo s Hrvaško. Vsi so se strinjali, da je naša južna soseda zelo pomembna gospodarska partnerica in da so odnosi med gospodarstveniki na zelo visoki ravni. Poudarjajo pa, da je za dobro gospodarsko sodelovanje vseeno treba imeti tudi stabilno in umirjeno politično ozračje, zato so se zavzeli za potrditev arbitražnega sporazuma.

"Po več kot 20 letih je skrajni čas, da se na miren način reši vprašanje meje. To bo zagotovo imelo pozitivne učinke tudi na gospodarsko sodelovanje," je zatrdil predsednik GZS-ja Zdenko Pavček. Z njim se je strinjal tudi minister Žbogar, ki je dejal, da si vlada prizadeva povečati blagovno menjavo in vlaganja na Zahodni Balkan. Ta prostor bi bil po njegovih besedah kot zaledje za slovensko gospodarstvo. "Naša vloga v regiji pa je odvisna od nas samih in urejeni odnosi so predpogoj za dobra sodelovanja."

"Spor se pozna tudi pri prodaji izdelkov"
S sklenitvijo arbitražnega sporazuma si je vlada zato želela izboljšati odnose s Hrvaško. "V preteklosti smo videli, da se je zaostrovanje odnosov poznalo tudi v prodaji slovenskih proizvodov na Hrvaškem," je spomnil Žbogar. Pomemben je še en vidik, in sicer približevanje Hrvaške EU-ju, ki po besedah ministra pomeni izboljšanje poslovnega okolja za slovenska podjetja, saj se s tem Hrvaška približuje standardom EU-ja.

"Vračanje v stanje medsebojnih sporov ni v interesu nikogar in z zavrnitvijo arbitražnega sporazuma bi se vrnili v neki čas, ki ga ne želimo ponavljati. Verjamem, da bodo volivci sporazum na referendumu podprli. Mislim, da imamo vsi dovolj sporov," je dodal minister.

Gospodarstveniki so nato izpostavili, da med njimi in hrvaškimi kolegi pravzaprav nikoli ni bilo sporov. "V vseh teh letih nikdar na posvetovanjih med slovenskimi in hrvaškimi gospodarstveniki nismo zasledili trohice sporov, ki bi se pojavili zaradi političnih nesoglasij," je zatrdil Božo Dimnik.

Gospodarstveniki ob meji: Uredimo že mejo
Podobnih misli so tudi gospodarstveniki, ki živijo na mejnih območjih. "Mi, ki živimo ob meji, pravimo, da bi politike iz Zagreba in Ljubljane morali za nekaj časa preseliti ob mejo ali bi morali tam imeti vsaj vikend, saj ljudje, ki živijo in delajo ob meji, z medosebnimi odnosi nimamo težav," je dejal Štefan Sobočan iz podjetja Varis iz Lendave.

Potrebo po ureditvi mejne problematike izpostavlja tudi Alojz Mazij iz Kovinoplastike iz Loža. "Vsaka oblast, hrvaška in slovenska, je dolžna napraviti vse za gospodarstvo, saj od njega vsi živimo. Zdaj je priložnost, da se iz kolesja sodelovanja potegnejo palice. Voz sicer ne bo vedno tekel gladko, a nepotrebnega zaustavljanja ne potrebujemo," je povedal.

55 % slovenskih izvoznikov posluje s Hrvaško
Dvostranska blagovna menjava med državama je lani dosegala blizu 1,9 milijarde evrov. Pri tem je slovenski izvoz presegel 1,2 milijarde evrov, uvoz pa je bil vreden 630 milijonov evrov. S Hrvaško posluje skoraj 55 odstotkov vseh slovenskih izvoznikov in okoli 18 odstotkov uvoznikov. 20 odstotkov vseh vlaganj našega gospodarstva v tujini je na Hrvaškem, je statisko poslovanja z našo južno sosedo predstavil Pavček.