Vaša ocena: 
Ocena 3,0 od 49 glasov
Ocenite to novico!
| Jaz lahko trdim, da je bilo to, kar smo dosegli s sporazumom Drnovšek-Račan, največ in nikoli ne bomo dosegli več. To, kar lahko v tem trenutku dosežemo z arbitražnim sporazumom, je ravno tako največ, kar lahko dobimo v tem trenutku in nikoli ne bomo več. | ||
| Božo Dimnik o tem, ali lahko dosežemo več | ||
| Sicer pa se v neposrednem dogovoru ne bomo nikoli sporazumeli, tudi čez 500 let ne. Vedno slabše bo. Hrvaška je zaradi svoje lege v boljši poziciji in vedno lahko nekaj preprečuje. | ||
| Božo Dimnik za MMC | ||
| Če mi s svojimi argumenti ne prepričamo tistih, za katere menimo, da so nevtralni, potem v nobenem primeru ne moremo dobiti kaj več. | ||
| Božo Dimnik za MMC | ||
| Druga velika napaka je bil SOPS. Hrvati so ga takoj ratificirali, mi pa smo potrebovali tri leta. | ||
| Božo Dimnik o napakah iz preteklosti | ||
Tisti, ki največ vpijejo, že 20 let niso naredili ničesar, da bi bili odnosi boljši. Niti Dimitrij Rupel niti Marjan Podobnik, je glede referenduma o arbitražnem sporazumu dejal Božo Dimnik.
Božo Dimnik je širši slovenski javnosti najbolj poznan kot predsednik Društva slovensko-hrvaškega prijateljstva, sicer pa sodi tudi med soustanovitelje Svetovnega slovenskega kongresa. Leta 1989 se je aktivno vključil v slovensko-hrvaško osamosvojitveno dogajanje in od tedaj dalje se je pojavljal skoraj v vseh vidnejših zgodbah, povezanih s slovensko-hrvaškimi odnosi. Upa, da bo arbitražni sporazum prinesel Sloveniji teritorialni stik z mednarodnimi vodami, čeprav tveganje po njegovem vedno obstaja.
Iz pogovora, ki sta ga imela zdajšnji in nekdanji premier, Borut Pahor in Janez Janša, v Polemiki, je jasno, da sta si opozicija in koalicija v tem trenutku povsem nasprotni v pogledih, ali je arbitražni sporazum dober ali slab. Zakaj?
Na zadevo ne gledajo vsebinsko, ampak politično. Gre za nadvlado enih in drugih, za osebna mnenja, ne pa vsebinske razlage. Če bi razmišljali kot gospodarstveniki, potem bi delali čisto drugače.
Predsednik SDS-a Janez Janša je tokratno potrditev arbitražnega sporazuma na referendumu primerjal s katastrofalnim referendumom, na katerem smo izgubili Koroško. Je stvar res tako usodna?
To je politično gledanje. Treba je poenostaviti - kaj lahko dosežem v danem trenutku. Jaz lahko trdim, da je bilo to, kar smo dosegli s sporazumom Drnovšek - Račan, največ in nikoli ne bomo dosegli več. To, kar lahko v tem trenutku dosežemo z arbitražnim sporazumom, je ravno tako največ, kar lahko dobimo v tem trenutku in nikoli ne bomo več. Tako bi trdil vsak pameten gospodarstvenik. Ni mogoče doseči več.
Vsak kmet ve, da če se s sosedom ne uspe sporazumeti za mejo, mora poklicati sodišče ali nekoga, ki bo odločal o njegovem sporu. Drugega izhoda nimamo. Jaz in vsak Slovenec bi seveda rad, da bi bila meja čim južneje. Zato pa je zdaj treba zbrati strokovnjake, da bodo prepričali arbitre o naši pravici. Močno podpiram, da se čim bolje utemelji in argumentira vse zgodovinske in druge relevantne dokaze, da imamo prav, kar zahtevamo. Mi smo na potezi.
Sicer pa se v neposrednem dogovoru ne bomo nikoli sporazumeli. Tudi čez 500 let ne. Vedno slabše bo. Hrvaška je zaradi svoje lege v boljši poziciji in vedno lahko nekaj preprečuje, spet se lahko začnejo ribiški spori in zapleti. Kakor hitro pa je meja določena, se to ne more več, posebej v EU-ju.
Če prav razumem, arbitražni sporazum ocenjujete predvsem z gospodarskega vidika?
Ja, saj se vsi borimo zato, da preživimo. Rad bi koga vprašal, če bi se šel borit za ideološke cilje brez materialne podlage. Slovenci bodo srečni tedaj, ko bodo imeli zagotovljene svoje osnovne potrebe, potrebe svojih otrok. To je važno. Vse ideološko pretirane navijaške strasti so pripeljale do kriz, vojn. Ta račun se nikoli ne izide.
Pahor meni, da omenjeni arbitražni sporazum Sloveniji zagotavlja teritorialni stik z mednarodnimi vodami. Kakšno rešitev na podlagi omenjenega sporazuma vi pričakujete od arbitrov?
Upam, da teritorialni stik, čeprav tega ne morem trditi in ni nujno. Če bodo strokovnjaki, ki zdaj tako žgoče pišejo razna mnenja, če bodo tisti znali pravno predstaviti tribunalu naše upravičene zahteve, potem sem prepričan, da bomo imeli teritorialni stik z odprtim morjem. Mislim torej, da to lahko dosežemo, ni pa nujno, ker tveganje pri arbitraži vedno obstaja.
Če mi s svojimi argumenti ne prepričamo tistih, za katere menimo, da so nevtralni, potem v nobenem primeru ne moremo dobiti kaj več. Te mednarodne inštitucije vendar niso podkupljive oziroma ne bodo nasedale lobističnim skupinam. Ravnali bodo tako, kot je zapisano v dokumentih, ki jih bosta predložili obe strani. Temu moramo zaupati, tako kot zaupamo sodišču, pa čeprav vemo, da smo tudi nad odločitvami sodišča večkrat razočarani. Toda v primeru arbitražnega sporazuma verjamem, da bodo arbitri presojali po svoji vesti, saj gre tudi za njihov ugled. Glede vprašanja torej, ali bomo dosegli teritorialni stik, sem optimist.
Toda, če ga ne dosežemo, ali bo to imelo kakšne dolgoročne vplive na slovensko gospodarstvo, na Luko Koper?
Nobenih. To je larifari. Povem vam zgodbo. V Švici sem bil v družbi samih uglednih nekdanjih ministrov, predsednika vlade, ki so me spraševali, kaj delamo, da imajo težave z majhnimi državami. Kot Slovenec sem jim dejal, da je Koper pomembno pristanišče, da je to okno v svet. Pa so rekli: "Poglejte Gibraltar, čez Gibraltar plujejo ladje že desetletja, pa ni nobenih ovir." Odvrnem jim, da to že drži v mirnem času, kaj pa, če je vojna. "Kadar je vojna, ni nobenega zakona," mi odvrnejo. Torej tudi če bi imeli mejo kjerkoli, to v vojnem času ne bi pomenilo nič, če bi bil nasprotnik močnejši.
Švica ima eno največjih trgovskih ladjevij, pa nimajo niti pristanišča niti morske meje. Luka Koper ne bo nič oškodovana, nihče v EU-ju ne bo preprečeval vhoda ladij. Poleg tega bi tukaj pripravljavcem gradiva za arbitražno sodišče svetoval, da pripravijo določbo, da v nobenem primeru Hrvaška ne bo enostransko ustavljala ladij, pa čeprav se to razume že po mednarodnem pomorskem pravu.
Zdi se, da smo se Slovenci naveličali stalnih napetosti na meji, zaradi česar nam je vprašanje rešitve postalo precej nepomembno, pravzaprav nam je vseeno, kakšen stik bomo imeli. Kako je s tem na Hrvaški strani?
Popolnoma isto. Problemov med narodoma na človeški ravni ni. Pol milijon Slovencev živi na eni strani meje in pol milijona Hrvatov na drugi - tu so odnosi idealni. Nekoč mi je župan Brežic dejal, da z ogromnimi viški mleka nimajo nobenih problemov. Ni sicer vedel, kako, ampak vse so prodali čez mejo. Enako so včasih hrvaški ribiči čez naše ozemlje v Trst vozili ribe. Medsosedskega problema ni, to je samo v glavah politikov. In to je žalostno, da nas politiki držijo kot talce. Tisti, ki največ vpijejo že 20 let, niso naredili nič, da bi bili odnosi boljši. Niti Rupel niti Podobnik.
Po drugi strani pa imajo celo nekateri Slovenci občutek, da smo krivi. Krivi smo za dolgove do hrvaških varčevalcev, prav tako pa si glede meje očitno želimo več, kot nam pripada po mednarodnem pravu. Sprejetje arbitražnega sporazuma ne glede na izzid bi tako delovalo kot katarza. Se strinjate?
Ne strinjam se z izrazom krivde. Mi nismo krivi kot narod in tudi Hrvati ne razmišljajo v tej smeri. Je pa velika napaka pri Ljubljanski banki. To je gospodarski in ne politični problem. Kaj je prav in kaj ne, je irelevantno. Res je, da je denar šel v Beograd, res je, da za ta denar ne odgovarja država. Ampak, če bi bil jaz lastnik NLB, bi takoj vložil teh 300 milijonv, da bi jih naslednji dan dobil 500. Mi bi v tem času lahko dobili na desetine milijard evrov in bi imeli gospodarski položaj na Hrvaškem v svojih rokah.
Druga velika napaka je bil SOPS. Hrvati so ga takoj ratificirali, mi pa smo potrebovali tri leta. Podobnik kot podpredsednik vlade me tedaj ni želel več sprejeti. Svoji tajnici je naročil, da tudi telefona ne sme sprejeti. Z ribiči iz Umaga smo bili veliki prijatelji. Želeli so si odprto mejo, da bi svoje ribe prodajali v Trstu, naši ribiči pa bi ribarili do Vrsarja. Med ribiči so bili dobri kontakti in to bi postalo območje naravnega sožitja. Naši politiki so čakali tri leta in druga stran je na to območje poslala razne provokatorje.
Politiki, ki so raje hodili v Ameriko, da so imeli večje dnevnice, Hrvaška pa jih ni zanimala nikoli, nosijo veliko krivdo. Tudi Rupel me ni želel nikoli sprejeti, samo enkrat in še to z nekom, da sem se počutil kot na zaslišanju. Prvi minister, ki se je s tem res začel ukvarjati, je zdajšnji minister Žbogar, ki je povabil vse, za katere je mislil, da lahko na tem področju kaj storijo.
Mejo s Hrvaško je v sporazumu Drnovšek-Račan poskušal rešiti že pokojni Janez Drnovšek, o meji se je z Ivom Sanadarjem dogovarjal tudi Janez Janša in pod določenimi pogoji privolil v reševanje spora na sodišču v Haagu, tokrat je tretja rešitev - arbitražni sporazum. Kateri izmed teh treh predlogov se vam zdi za Slovenijo najugodnejši?
Najugodnejši je bil seveda sporazum Drnovšek-Račan, vsak naslednji bo manj ugoden. Toda tudi tedaj so naredili napako. Bil sem pri Drnovšku in mu dejal, da je treba narediti kampanjo, narodu razložiti, zakaj gre. Dejal je, da to ni njegova naloga, da je to naloga Račana. Sicer moram reči, da sta bila tedaj edino Janša in Drnovšek, ki sta se aktivno vključevala in iskala poti, kako reševati vprašanja. Toda tega finega trenutka, kar razumemo gospodarstveniki, Drnovšek ni razumel. Tudi Račan ne, ko sem mu dejal, da je stvari treba predstaviti ljudem, ne pa iti v sabor. Pojasnil sem mu, da ponovno lahko kdo v Slobodno Dalmacijo napiše nekaj čez Slovence, ki nočejo vrniti dolgov LB-ja, pa je ponovno konec. Račan je mislil, da če ima večino v saboru, mu tega ni treba, pa je potem videl, kaj se je zgodilo.
Omenili ste sodelovanje med Drnovškom in Janšo.
Ne sodelovanje, onadva sta se trudila za rešitev problema. Janša že precej prej. Leta 1992 sem bil z Janšo na razgovoru z Bolkovacem, ko se je nakazovala neka rešitev, kako bi in kako ne. V gospodarstvu jih je bilo veliko, ki so želeli nekaj narediti, pomagati, da bi se čim prej rešilo to. Od politikov - kot jaz vem - pa sta se aktivno zavzemala, da se to vprašanje reši, samo Janša in Drnovšek.
Pahor je izjavil, da je Janša zdaj proti arbitražnemu sporazumu, ker je ljubosumen, da je njemu uspelo to, za kar se je sicer trudil tudi on ...
To je stvar ocene, dejstva ne igrajo nobene vloge in jaz tega ne bi ocenjeval. Ampak to je politika, ki uporablja različne prijeme. Prepričan sem, da ti ljudje v duši mislijo drugače.
Kot predsednik Društva slovensko-hrvaškega prijateljstva poskušate reševati odnose na eni in drugi strani. Se vam ne zdi, da je to bolj kot ne Sizifovo delo?
Ja, na tej ravni zaman, nasprotno pa smo dosegli veliko v gospodarstvu. Spominjam se prvega sestanka, ki smo ga gospodarstveniki organizirali na Otočcu kmalu po osamosvojitvi. Med Petrolom in Ino so obstajali določeni problemi zaradi Nafte Lendava. Obema direktorjema - Franju Greguriću, tedanjemu direktorju Ine, in pokojnemu direktorju Petrola Francu Premku - sem rekel, naj gresta v sobo in se zmenita. V 15 minutah sta se vrnila in stvar je bila urejena.
Gregurić mi je tedaj dejal: "Vi ste naredili več za naše sodelovanje kot obe vladi." Na tej ravni smo naredili vsa leta ogromno, za ves trud pa ni nihče nič dobil. Nasprotno - ko so mi Hrvati dali odlikovanje, nekdanji zunanji minister Rupel ni dal soglasja za odlikovanje eno leto, agremana, ker ga kot tujec potrebuješ. Potem je moral intervenirati Drnovšek in stvar je bila urejena. Kaj vse so naredili člani društva, pa tudi Svetovnega slovenskega kongresa. Politika pa jih je izključevala. Nihče jim nikoli ni rekel niti hvala. Naj omenim Jurija Terseglava iz Münchna ali Dušana Lajovica iz Avstralije ... nobenemu niso rekli hvala.
Pred kratkim je v oddaji Hribar nekdanji hrvaški predsednik Stipe Mesić dejal, da ste ga leta 1990 kot predsednika Jugoslavije pretihotapili v Nemčijo k nemškemu zunanjemu ministru. Pogosto tihotapite politike in tako pomagate pri umirjanju napetosti?
Ne, to je bilo takrat, ko je bila potreba. Ni šlo drugače. Mesič je bil takrat edini sposoben prepričati nemškega zunanjega ministra Hansa Dietricha Genscherja, da imamo mi prav, da moramo iti iz te skupnosti ven.
Uroš Urbanija, Aleš Žužek
kdor ima močnejšo vojsko,je vedno favorit !!!!"
Vse ostalo je afne guncanje
Skippy
17. maj 2010 ob 00:17
Slovenci imamo dostop do odprtega morja. Stik je reduciranje našega ozemlja.
Ja kdaj pa tega nismo imeli? In kdaj naj tega ne bi imeli? Dostop nam pripada po mednarodnem pravu. In če Albanija uvede gospodarski pas? A glej ga, še vedno bomo imeli dostop do odprtega morja. Eni ne ločite niti osnovnih konceptov.
Me prov zanima reakcija Hrvaske ob napovedi Albanije, da bo uvedla gospodarski pas. Ker to bi pomenilo, da Hrvaska nima vec stika z odprtim morjem:)
In Slovenci še kar ne razumejo, da se v praksi ob morebitni takšni odločitvi Albanije ne bo nič spremenilo.
Vem, komentar je bil misljen saljivo.
Ja kdaj pa tega nismo imeli? In kdaj naj tega ne bi imeli? Dostop nam pripada po mednarodnem pravu. In če Albanija uvede gospodarski pas? A glej ga, še vedno bomo imeli dostop do odprtega morja. Eni ne ločite niti osnovnih konceptov.
Me prov zanima reakcija Hrvaske ob napovedi Albanije, da bo uvedla gospodarski pas. Ker to bi pomenilo, da Hrvaska nima vec stika z odprtim morjem:)
In Slovenci še kar ne razumejo, da se v praksi ob morebitni takšni odločitvi Albanije ne bo nič spremenilo.
točno, Hrvaška je tudi imela dostop čez jugoslovansko morje. Po razpadu so si ga pa obalne države delile lepo po običajnih načelih pomorskega prava - seveda ni šlo za neko skupno dobro, ki bi si ga enakopravno delili, tako kot so si ambasade, dolgove ipd. Za večino morja to ni problem, pojavi se pa pri razmejitvi. Formalno ne bi bilo čisto nič narobe, če bi šel Piranski zaliv na polovico in bi se vsi strinjali s tem, jasno pa da si Slovenija želi več, predvsem zato, ker bi bilo tako praktično in bi imeli dostop do (zaenkrat*) odprtega morja. Na svoji strani ima tudi nekaj razlogov, ker je upravljala celoten zaliv, nikakor pa ni upravljala nekega koridorja okoli Savudrijskega rta, da bi imela do tega avtomatično pravico.
V bistvu ne trdim, da Slovenija morda nima PRAVICE do teritorialnega dostopa glede na zgodovino ipd., se ne spoznam dovolj, nikakor pa ni res, da je tak dostop že imela.
*zaenkrat=ker čisto odprto morje (mednarodne vode) se začne pri 200 miljah, do koder lahko sega izključni gospodarski pas, ampak to se v Sredozemlju na splošno ne uveljavlja.
ne južneje, samo tisto, kar smo imeli 25.061991: celoten Piranski zaliv, teritorialni izhod na odprto morje
a pa sploh veš, kaj je teritorialni izhod? Da je morje med našim in odprtim morjem v naši lasti. In tega nismo imeli, ker morje ni bilo razdeljeno med republike, ampak samo kopno, torej smo imeli izhod s slovenske obale po jugoslovanskem morju na odprto morje. Po taki logiki je imela teritorialni izhod na odprto morje tudi BiH, dosti drugače ni bilo niti s Srbijo in Makedonijo.
A ni pravzaprav smešno. Nateg na suho, je bila že izvolitev Pahorja, zdaj pa poleg vsega še tole sranje.
Tud Camberlain je reku po Muenchnu: "zdaj bo pa mir". In tele naši podrepni vikendaši in barkaši, ki ste zlepljeni s hrvaškim morjem. Pa pojdite še kam. Za začetek do Sardinije in Korzike, da boste vidl, kaj je lepo morje.
Skrajni čas je, da se naredi mirovna konferenca za Jugo, kjer se bo po enakih principih delilo. Ne pa po katastru na Donavi, po mednarodnem pravu pa v Savudrijski vali. Kakor ti pač najbolj paše. Lahko ti na tak način z mentalno zaostalimi, z normalnim človekom pa ne.
Ne ti men Dimnjačar, saj smo bli vsi v jugi in dobro poznamo našo južno bračo. Hrčkov pa še Makedonci ne marajo, čeprav so vmes 3 države.
Samo ugotovit je treba, kakšen status je bil 25.6.
Če pa že arbitraža, potem pa moramo nastopit popolnoma enako kot hrčki in zahtevat mejo na Mirni. Res ni čudno, da se je slovencev prijel vzdevek Bečki konjušari.
Takega vosla, kot je barbi pa res tud z baterijo ne najdeš.
PROTI!
16. maj 2010 ob 17:23
42abd, točka ni daljica ---> stik ni dostop
obnovi znanje geometrije
Joj prosim te ne ti meni o geometriji. Stik ni koncept dolzine in sirine temvec razdalje (oz bolj natancno o tocno doloceni razdalji nic) in ni dimenzionalni koncept. Ce ti ni jasno da imas lahko "stik" tako v tocki (torej nicdimenzionalni stik), kot v daljici oz premici (torej enodimenzionalni stik) potem bodi raje tiho.
Dostop pa za razliko od stika ne govori o razdalji temvec o nacinu in z geometrijo nima nobene zveze. Pridruzi se Jansi ko si bo ogledoval definicijo besede analfabet, morda se se sam kaj naucis. Recimo razliko med govorjenjem o TOCKI in govorjenjem o STIKU. Se toliko bolj, ce mislis da sta to sinonima.
Hrvati naj se umaknejo, ali pa ne grejo v EU.
Pa ni potrebna nobena arbitraža. Sploh pa ne o tem, kar je že itak naše!
PROTI
Narod, ti pa odločaj (brez poslanskih plač).
Prijavi neprimerno vsebino
Bravo Dimnik. Meja čim južneje. Zakaj bi se omejeval z Savudrijo. Imamo pravico imeti morje do Bojane, sej v SFRJ je bilo morje skupno ne razdeljeno na države. Če dobimo teritorialni stik z morjem na T5 nam ne pomaga ker je Hrvaška razglasila gospodarski pas do sredine Jadr. morja, v prihodnosti ga bo verjetno še Italija in Albanija
Me prov zanima reakcija Hrvaske ob napovedi Albanije, da bo uvedla gospodarski pas. Ker to bi pomenilo, da Hrvaska nima vec stika z odprtim morjem:)
obnovi znanje geometrije
Ampak, če bi bil jaz lastnik NLB, bi takoj vložil teh 300 milijonv, da bi jih naslednji dan dobil 500. Mi bi v tem času lahko dobili na desetine milijard evrov in bi imeli gospodarski položaj na Hrvaškem v svojih rokah.
To sem že 10 let nazaj propagiral...pa so me pljuval in pljuval.
Končno se je povedalo bobu bob!
Tu bi dejansko pozrli svojo dano besedo in ne samo to,kaj mislite kdo pa bi se hotel posredovati pri nadaljnih pogajanjih o resitvi mejnega problema,pri taki izjemni embivalenci.
16. maj 2010 ob 15:36
Stik je točka, dostop pa črta.
Stik je tocka, kjer je razdalja med dvema tockama NIC. Stik je lahko tudi crta, kot je npr MEJA stik dveh drzav (z drugimi besedami, ceprav je "sirina" daljice 0 in torej predstavlja "stik" dveh ploskev, dolzina daljice ni 0).
Jansa naj si raje v slovarju pogleda definicijo besede ANALFABET.
In to je to. Zato nam ni potrebno, da pristanemo na ta škodljivi arbitražni sporazum. In tudi ne bomo, kakor kažejo ankete. Torej arbitraža in neki memorandumi odpadejo.
Zdaj pa imaš možnost,da navijaš da pripravimo čimboljši memorandum in zmagamo pred Arbitražnim tribunalom ali pa pozabimo na vrnitev Hrvatov na izhodiščne točke na dan 25.6.91.
Po 30-40-50 letih nobeno sodišče in noben arbiter ne bo spreminjal stanja na terenu.
ti pa glasuj kakor hočeš, normalnih, ki bomo ZA je dovolj brez takih kot si ti.
stewie- kaj Hrvatje pa imajo dokaze? No povej mi, kako bi dokazal, da je denarnica brez osebnih dokumentov, ki si jo izgubil, res tvoja.
A še ti si to denarnico potegnil ven? To je ena preprosta, premična stvar, ozemlje je pa nepremičnina, o kateri se dokazi ne morejo kar tako izgubiti, kot iz denarnice.
Če pa še Hrvatje nimajo dokazov, se pa imamo še manj česarkoli za bati. Saj more sodišče pri vsem skupaj določiti stik Slovenije z mednarodnimi vodami, a je tako?
Torej dobro si preštudirajte arbitražni sporazum in se odločite po svoji vesti. Torej če vam je vsebina sporazuma dobra obkrožite da , če ni pač ne. Pa neglede ali ste pahorjanci, janšisti ali pa nevtralci.
Razmislite s svojo glavo, pa čimmanj poslušajte razna politična soočanja, na to temo , ker veliko politikov dokumenta sploh ni prebralo ali pa ga izkrivlja v svoje namene.
Lp
T
Geometrijsko gledano: Če stik - točko povežemo z našim ozemljem, dobimo črto. Če pa to ni možno, kaj potem pomeni stik? oz. kaj je poanta le-tega?
Kako?
Blokada! Ne pa, da se pogajamo o tem, kar je naše, tako da se bo upoštevalo koristi obeh. Halo! Hrvati se morajo umakniti in njihovih koristi se ne sme upoštevati, ker so okupator.
Bi se pa morali, če bi obveljala blokada za njihov vstop v EU. Čez čas bi spoznali, da morajo pustiti vrabca (stik z odprtim morjem) v naših rokah – da dosežejo goloba – vstop v EU!
Plebiscit - mar ni volja ljudi (naroda) v demokraciji nad vsem? Potem se ne gremo več demokracije? Nekateri očitno zgubljajo kompas in bi radi sedeli na 3, 4 ... stolih ter od vseh ureditev jemali samo, kar jim paše. Ampak tako ne gre, ker taki sistemi niso stabilni, če niso jasno "znana pravila igre".
16. maj 2010 ob 15:28
Prijavi neprimerno vsebino
Slovenci vemo, kaj je naše in o tem se ne bomo pogajali.
Prav imaš!!!
V sporazumu je napisano ''stik'' in ne ''dostop'' to je pa zanas velika razlika.
In korist Hrvaške se nima kaj za upoštevati. Oni so okupator.
buce- Poti nazaj ne bo več. Kar spomni se, kako smo po neumnosti zgubili Koroško na koroškem prebiscitu.
stewie- kaj Hrvatje pa imajo dokaze? No povej mi, kako bi dokazal, da je denarnica brez osebnih dokumentov, ki si jo izgubil, res tvoja.
Pa saj ste se ravno s tem demantirali. Če Hrvati tudi nimajo dokaza, kaj se potem bojimo arbitraže? V sporazumu je pa napisano, da je se upošteva koristi obeh - torej dostop SLO do odprtih voda.
16. maj 2010 ob 15:12
Prijavi neprimerno vsebino
jaz2 - jaz pa ne razumem, kako lahko nekdo ve, kaj je njegovo, ne zna pa tega dokazati.
stewie- kaj Hrvatje pa imajo dokaze? No povej mi, kako bi dokazal, da je denarnica brez osebnih dokumentov, ki si jo izgubil, res tvoja.
Saj če je naše, bomo pa ja znali dokazati to arbitrom, mar ne? V nasprotnem primeru pa se lahko zamislimo nad strokovnostjo naših pravnikov ali pa poltikov, ki so 20 let zavajali in si to temo "kupovali" poceni glasove pri naivnežih.
Jaz osebno imam že dovolj te teme in če se obe strani nista bili sposobni (oz. bolje rečeno - jima ni bilo v interesu) rešiti tega problema, potem naj odloči nevtralni razsodnik. Bo vsaj resnica prišla na plano.
O neki bližnji, daljni itd. preteklosti, kaj je bilo naše itd. pa je neumestno govoriti. Pojdimo potem približno 2000 let nazaj in naj bo cela Evropa italijanska.
Zato je ta kolaborantska arbitraža popolnoma nepomembna. Da pa Hrvati naše politike z nečim držijo za j...., pa ne pomeni, da jim lahko dopustimo, da predajajo slovensko zemljo - že preveč smo je izgubili
To, da je pa nekdo oškodoval Luko Koper za 64 miljone v mandatu prejšnje vlade, te pa ne moti. Ne moti te izginuli 124 miljonov Intereurope v Rusiji, kateri denar se je garantirano vrnil nazaj v Slovenijo. 21 miljonov preplačane Patrie, ki so bile preplačane zaradi podkupnin v sloveniji te ne motijo, ne moti te neka namišljena točka, ki je eno figo vredna, če nimaš materialne osnove, da jo izkoriščaš.
Poglej naše sosede hrčke, imajo morja da ne vejo kaj z njim , zato tudi ne počnejo nič, pa jih nikjer ni. Ne v turizmu, ena Slovenija ima enak prihodek od turizma z nekaj termalnimi kopališči smučarskimi centri in 42 km obale, kot hrvatje z 7.000 km obale in 1023 otoki.
Vidiš, to je tista namišljenost. Kaj jim bo Reka, Zadar,Split... vsa ta pristanišča, ko pa v njih nihče ne pristaja. Mi imamo Luko Koper, ki _Trst prehiteva za 72 %. Poskrbimo, da v Luki Koper ne bo kradljivih direktorjev, da ne bo politike v firmah,ki so v državni lasti in ni se nam za ničesar bati, tudi če nimamo čisto nič mednarodnih voda.
Poglej si ta primer. Švica, brez cm morja, ima pa največjo floto ladij na svetu. To je primer podjetnosti, ne ba biti nacionalistična gorila, ki hoče nekaj...... pa niti ve ne kaj.... pamet v roke s takimi histeričinim izjavami. Če se je desničarskim politikom sfaclalo, ker smo jim vzeli igračko, državo, na volitvah, ne morejo se več igrati šefov, Janša na primer, ni treba da se tudi tebi. Od tebe pričakujem več.
Itak je pa istra vedno bila slovenska, prd '45 ni bila nikoli hrvaška.
16. maj 2010 ob 14:59
Prijavi neprimerno vsebino
jaz2 - a imaš dokaze, da je to 100% naše? Kje so dokazi? Pa jih dajmo arbitrom in ti nam bodo dali prav. V čem je problem?
stewie - Vsak zaveden Slovenec bi moral vedeti kaj je naše. Ne razumem, kako lahko nek tujec odloča kaj je naše in kaj hrvaško, če še mi ne vemo.
to je navadna narodno-izdajalska laž. Arbitraža bo odločala o našem in nam ne bo vrnila našega nazaj.
Izhodišče arbitraže tudi ne pomeni, da bo arbitraža potem tudi odločila, da naj bo tako. In verjetno tudi ne bo, kar se zagovorniki sami zavedate, zato pa strašite narod z neumnimi floskulami in grožnjami. Če vztrajamo pri svojem nam ne grozi nič.
Alternativa je blokiranje Hrvaške (kar je naša pravica kot članica) dokler se ne umakne ''na stanje na dan osamosvojitev''. Kak problem s tem? To je najmanj, kar lahko zahtevamo.
Ponavljam.
Status quo pomeni sedanje stanje. To pa ni enako stanju na dan 25.6.91.
Arbitraža se bo vrnila na stanje iz dne 25.6.91, s čimer bo hrvaška okupacija in vsa dejanja po tem datumu izničena, in šele nato odločala o meji in stiku. A res ne vidiš, da navijaš za tisto, kar je vsebina sporazuma, hkrati pa mu nasprotuješ?
Nič ne bomo dali arbitrom, ker bo na referendumu večina PROTI in te arbitraže ne bo.
Vztrajali bomo pri naši pravici do dostopa do odprtega morja, pa če bodo Hrvati še 50 let ''u Aziji''. Mi odločamo.
arbitražno sodišče bo bedelo nad tem. Ali imate vi z Janšo kakšen boljši načrt? Vojno mogoče? Priprošnje v kakšni mošeji? V kapelici ali oboje? Pamet v roke ljudje, biti gorila in se biti po prsih, mi smo v EU je kratkovidno. Če si nadut, ti nihče ne bo pomagal, EU in ZDA sta pa svoje oddelali. Dali so nam možnost za več, kot smo lahko kdajkoli pričakovali.
Ampak če vam je bolj pomembno slediti Janši kot lastni pameti in dobrobiti slovenskega naroda..... pa glasujte kakor pač mislite..... pametni bomo ZA sporazum o arbitraži.
Arbitraža pa pomeni odločanje po hrvaški okupaciji. A o tem se nimamo kaj pogajati/arbitrirati. In se nam ni treba.
Hrvati bodo z arbitražo samo opogumljeni in bodo kot pravi katolibani hoteli samo še več, sploh pa ko bodo v EU, zato jih moramo že sedaj udariti po krempljih.
Stanje na dan osamosvojitve je še vedno pravo veljavno, vse ostalo je proti-pravna okupacija.
Kaj vam ni jasno?
Pahor in Kresalova se bostva v zgodovino zapisala z velikimi črkami kot izdajalca naroda.
Ej naše strankarske politike bi moral prav nekam daleč poslat za ta čas do referenduma. Vsi samo kot pijavke sesajo folku potrpljenje.
"Status Quo je stanje na dan osamosvojitve = celoten piranski zaliv in dostop do odprtega morja je naš. In od tega ne smemo odstopati."
Ni res. Status quo je današnje stanje. Polovica piranskega zaliva in s strani Hrvaške zasedena določena sporna ozemlja.
Stanje na dan osamosvojitve, za katerega se ti gre, pa je zapisa v sporazumu, da se iz tega stanja izhaja. Če si torej za stanje na dan 25.6.91, potem si za sporazum. Ali to ni jasno?
Status Quo je stanje na dan osamosvojitve = celoten piranski zaliv in dostop do odprtega morja je naš. In od tega ne smemo odstopati.
Sedaj, ko pa Hrvati hočejo v EU, mi pa smo že, pa imamo moč nad Hrvati, kot jo še nikdar nismo imeli. Brez našega DA ne more v EU, saj morajo vse države članice reči DA.
Pika.
In dokler ne uredi Hrvaška odnosov, pač ne bo šla v EU.
Z arbitražo Hrvaška samo pridobi, Slovenija pa smo izgubi. TEGA NAM NI TREBA.
Zato bomo ravno dobili kredibilnost, ker bomo dokazali, da nismo hlapci in da se znamo postaviti zase. In se bomo, ko bomo glasovali proti.
Tu je ključna razlika med nami- hrvatje bodo šli do konca, ne glede na ceno, medtem ko se bomo slovenci zopet, kot že velikokrat v svoji zgodovini, ustrašili, popustili in odstopili.
"Vatreni" bodo dobili od "janezov- dunajskih konjušnikov"..
In še argument- rajše imam mir, kot sedanje, konfliktno stanje, zatorej sem za ceno tega miru pripravljen oddati nekaj kar je mojega. Lastnost, ki jo imamo slovenci- hlapčestvo in ki meni osebno resnično ni všeč.
Nasa diplomacija je sigurno pod pritiskom USA pristala na revidenco Rehn 2 predloga z spremenjeno casovnico. Pri Rehn2 predlogu arbitraze bi potekala pogajanja Hrvaske za Vstop v EU simultano z arbitrazo. Tega sedaj v novem sporazumu ni. Toraj ta ki hoce novo blokado naj se zaveda posledic svojega NE:
Slovenija izgubi popolnoma kreditibilnost v diplomatskih krogih,ne samo v Europi.,
Nobene podpore od clanic EU ,niti moralne niti politicne ne bomo vec delezni.
Vlada bo morala pasti. Verjetno tu tici zajec v grmu za vecino ,ki stoje za NE opcijo.
Komisija za siritev EU so nasih pomislekov in blokad ze precej siti in vprasanje je kako bodo na novicno blokado odreagirali.
Samo v zvezdah je zapisano,kdaj bi prislo znova do pogajanj in kdo bo posrednik,sigurno ne Rehn ali pa Ahtiesaari.
Hrvaska bo prisla v EU,pa cetudi se mi postavimo na glavo..
Zakaj? Preprosto zato, ker EU rabi Hrvasko da bi z njeno pomocjo stabiliziral stanje na Balkanu. Opozicija,pa ko bo prisla na oblast ne bo nikoli v stanju prestirati nekaj konstruktivnega.,vecno samo nerganje nad tem kaj je naredila koalicija.Nimajo prav nikakrsne konstruktivne alternative.In ce je sedaj nimajo ,ko bi lahko z njo prepricali ljudi naj glasujejo proti,od kje jo bodo pozneje pobrali.
Skratka natančno po Dimniku: iz slabšega na slabše.
Janši pa kljub vsemu ob proslavi ustanovitve maneverske strukture ... vse čestitke!
Se podpiše, po tole... edino bi dodal še da so problemi še v glavah ljudi ki verjamejo politikom...
A res, g. Dimnik?! Pa kaj vi mislite, da smo? Poceni cipe?!
16. maj 2010 ob 12:54
6 Junija se bo videlo ali imamo slovenci pamet v glavi al slamo kdor bo glasoval za ma slamo kdo pa proti pa pamet.
Zakaj si pa v prvem postu dal prav g. Dimniku, ki pravi, da nikdar več ne bomo mogli doseči več, kot s tem arbitražnim sporazumom?
okal atriotizem?
Kakor koli že,vedno bojo spori neglede na politično,versko ali nacionalno pripadnost,ZAVOŽENI SMO VSI DO FUNDAMENTA!
prav imaš,kaj če bi zahtevali neposreden izhod na Pacifik,recimo do San Diega v Kaliforniji,tam je stacionirana ameriška pacifiška flota,pa če grdi umazani,zli Hrvati blokirajo Koper,ker to se bo nedvomno zgodilo po zagotovilih vseh izjemnih in veleumnih strokovnjakih na portalih,nam pa še vedno ostane izhod tja daleč.
Proti!
Ne bom argumentirala, saj tononstop počnemo. Ćal od tega, ko vas berem, nič.
PROTI!
Edina rešitev je, da blokiramo Hrvaško, dokler se ne umakne iz slovenske zemlje in moja. Vse druga je klonitev pred Hrvati. Pa saj smo mi v EU, oni pa ne.
Zbudite se Slovenci, ne bodimo hlapci
GLASUJTE PROTI