Gospodarstvo
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 1.7 od 75 glasov Ocenite to novico!
Trgovina, polica, hrana, izdelki
Inštitut za nutricionistiko je pod drobnogled vzel 23 izdelkov, ki so na prodaj v trgovinah v Sloveniji in Avstriji. (Fotografija je simbolična.) Foto: BoBo
Madžarska
Madžarska in Slovaška sta od Evropske komisije zahtevali ukrepe za odpravo dvojnih meril pri kakovosti živilskih izdelkov pod isto blagovno znamko za prodajo na trgih v vzhodni in zahodni Evropi. Foto: Reuters
Alkohol, kozarec
V upravi za varno hrano poudarjajo, da so živila, ki izpolnjujejo določbe živilske zakonodaje tako z vidika varnosti kot kakovosti, dovoljena. Foto: Reuters

Dodaj v

Hrana na slovenskih policah glede na deklaracije očitno nič manj kakovostna kot na avstrijskih

Pojasnila glede dostopnih informacij o primerjavi deklarirane sestave živil, ki so naprodaj v Sloveniji in Avstriji
17. marec 2017 ob 16:52
Ljubljana - MMC RTV SLO

Po aferi, ki je zaradi manj kakovostnih živil izbruhnila v vzhodni Evropi, so primerjavo opravili tudi na slovenskem Inštitutu za nutricionistiko. Za zdaj pa izsledki česa podobnega v Sloveniji niso pokazali.

Z inštituta so sporočili, da so v primerjavo vključili 23 naključno izbranih izdelkov mednarodno prepoznanih tujih blagovnih znamk, ki so bili marca na prodaj v trgovinah v Avstriji in Sloveniji, ter primerjali njihovo deklarirano sestavo in podatke o hranilni vrednosti.

"Na osnovi primerjave deklarirane sestave za izbran vzorec živil ni mogoče zaključiti, da bi bila živila iz ene ali druge države v splošnem bolj ali manj kakovostna," so pojasnili, a ob tem opozorili, da brez podrobnejših analiz ni mogoče izključiti razlik glede kakovosti surovin, ki se uporabljajo pri proizvodnji živil.

V Avstriji več soli, v Sloveniji sladkorja
Prav tako so večinoma minimalne razlike med hranilnimi vrednostmi živil. "Pri posameznih živilih v Sloveniji smo sicer res našli podatke o nekoliko manj ugodni sestavi z vidika posameznih vsebovanih hranil, vendar pa smo hkrati našli tudi primere, kjer je bilo to obratno. Nekateri v Avstriji dostopni izdelki npr. vsebujejo več soli, ali pa manj zdravju koristnih prehranskih vlaknin, nekateri iz Slovenije pa npr. več sladkorjev, katerih uživanje v splošnem želimo zmanjšati," so pojasnili.

Tudi razlike pri uporabi aditivov gredo v obe smeri - v nekaterih primerih je prisoten kakšen dodaten aditiv v živilu v Sloveniji, v nekaterih primerih pa v živilu iz Avstrije. Podobno pa velja tudi glede deklarirane vsebnosti posameznih izpostavljenih sestavin, za katere so proizvajalci dolžni navajati masni delež, so zapisali in ob tem še opozorili, da navedeno velja za izbrani vzorec živil, ki pa npr. ni zajel zamrznjenih živil.

"Da bi lahko vprašanje različnih kakovostnih meril primerno razjasnili, bi bilo smotrno izvesti primerjavo z vidika kakovosti surovin in senzoričnih lastnosti izdelkov, najbolje v širšem evropskem prostoru. Pri tem bi bilo treba zagotoviti tudi objektivno poročanje rezultatov, vključno z navajanjem vseh tistih v primerjave vključenih živil, kjer razlike niso opažene," so poudarili.

Huda kri na vzhodu Evrope
Poročali smo, da so se slovaški inšpektorji odpravili v trgovine in nakupili 22 enakih izdelkov istih blagovnih znamk, ki jih prodajajo na Slovaškem in v Avstriji. Analiza je pokazala, da je polovica izdelkov, ki so jih kupili v slovaških trgovinah, občutno slabše kakovosti od tistih z avstrijskih trgovskih polic.

Na enako težavo so naleteli v trgovinah na Madžarskem, kjer so inšpektorji pri 24 domnevno identičnih izdelkih odkrili bistvene razlike v okusu, vonju in sestavi.

Sledil je tudi odziv Češke, ki je multinacionalkam, ki se ukvarjajo s proizvodnjo hrane in pijače, sporočila, da ne bo več evropski zabojnik za smeti, Madžarska in Slovaška pa sta od Evropske komisije zahtevali ukrepe za odpravo dvojnih meril pri kakovosti živilskih izdelkov pod isto blagovno znamko za prodajo na trgih v vzhodni in zahodni Evropi.

Če živila ustrezajo zakonodaji, gre zgolj za zavajanje potrošnika
Slovenska uprava za varno hrano je sicer zatrdila, da nima pristojnosti za raziskave kakovosti enakih živil po Evropi, ki so jih izvedle primerljive ustanove na Slovaškem in Madžarskem. V zvezi potrošnikov, ki se financira s članarinami, pa se sprašujejo, ali naj njihovi člani financirajo te teste.

V upravi medtem poudarjajo, da so živila, ki izpolnjujejo določbe živilske zakonodaje tako z vidika varnosti kot kakovosti, dovoljena. Kupec pa mora na označbi prejeti vse potrebne informacije o izdelku, da lahko sprejme koristno odločitev o nakupu. Kadar se pojavljajo razlike v kakovosti istovrstnega živila iste blagovne znamke, lahko govorimo o zavajanju kupcev, dodajajo.

T. H.
Prijavi napako
Komentarji
miss_theory
# 17.03.2017 ob 17:09
Eh, samo deklaracije so prebirali. Nihče ni naredil kemijske in senzorične analize analize. To kar piše na proizvodih si itak lahko potrošnik sam prebere in potem presodi, če bo nekaj jedel. Nas bolj zanima, če proizvod vsebuje to, kar na njem piše. In, ali je vsebina primerljiva z avstrijsko. Vse ostalo je delanje megle.
qwertz
# 17.03.2017 ob 17:00
A vi to koga nategujete????
ciracara
# 17.03.2017 ob 17:00
Ja vse Višegrajske države so ugotovile razlike, le mi jih pa nismo.
Sussudio
# 17.03.2017 ob 17:06
Katere so pa analizirali... saj so vendarle skoraj da vsi tuji izdelki v Sloveniji vsi prav tako z jeziki drugi vzhodnih držav.
Morda pa so analizirali čokolade iz Mullerja kjer jih je dejansko precej za zahodni trg.
To kar najdeš tujega v Mercatorju, Sparju... je vse isto kot za vzhodni trg. Pa povrhu vsega še dražje plačano kot pa v zahodnih državah.
Nekdo88
# 17.03.2017 ob 17:10
Zakaj točno ne napišejo, katere izdelke so primerjali in v katerih trgovinah so jih kupili? Žal mene s takimi članki ne prepričajo.
Aslan
# 17.03.2017 ob 17:24
Aha... Višegrajci imajo razlike, mi pa kao ne. Dajte no, sej nismo od včeraj.
Nekdo88
# 17.03.2017 ob 17:13
Čokolade Milka 80g, ki se nahajajo na večini polic naših trgovin, in so narejene v Bolgariji, se od originalnih Milk, narejenih v Avstriji oz. Nemčiji, razlikuje po teži (originalna je 100g) ter po okusu. To pa ja opazi vsak normalen kupec, ki pozna pravi okus Milke. In to je samo en izmed konkretnih proizvodov.
Sussudio
# 17.03.2017 ob 17:15
Nihče me ne bo prepričal da so tuji izdelki na katerih berem češčino, poljščino, madžarščino... na slovenskih policah boljši kot pa na Češkem, Poljskem...

Morda pa nas bodo naši strokovnjaki prepričali da med lepljenjem slovenske deklaracije se izboljša tudi proizvod...
AmaziN
# 17.03.2017 ob 17:31
Evo, to je solski primer fake newsa.
dr Strangelove
# 17.03.2017 ob 17:19
En teden nazaj so se izgovarjali, da niso pristojni za raziskave. Odločili so se, da jo bodo vseeno izvedli in vse skupaj naredili v tednu dni. V tem času komaj kupiš vse artikle, če se lotiš zadeve kot je treba, kaj šele postaviš analizno metodo in izvedeš raziskavo.

Aja, sem pozabil, da so naši ultra sposobni in bo že jutri popolno poročilo z vsemi primerjavami zaokrožilo po medijih...
Majestic12
# 17.03.2017 ob 17:29
Lahko vidimo konkretne rezultate teh testiranj, imena testiranih izdelkov, metode itd.?
maxbernie
# 17.03.2017 ob 18:05
Ponosni sponzorji neodvisnega testa živil: Nestle, Coca-Cola Co., Kraft Heinz Co., Unilever, Kellogg Co.....
Majestic12
# 17.03.2017 ob 17:42
Slovenska uprava za varno hrano je sicer zatrdila, da nima pristojnosti za raziskave kakovosti enakih živil po Evropi, ki so jih izvedle primerljive ustanove na Slovaškem in Madžarskem.

To je univerzalni izgovor, ko je treba kaj ukrenit v tej propadli državi.
zziga+
# 17.03.2017 ob 17:40
MMC sagte: Slovenska uprava za varno hrano je sicer zatrdila, da nima pristojnosti za raziskave kakovosti enakih živil po Evropi, ki so jih izvedle primerljive ustanove na Slovaškem in Madžarskem.

Če prav razumem ta pamflet:
1. Na zahodu je hrana OK
2. V višegrajskih državah je manj OK
3. V Sloveniji pa še nimamo niti pristojnosti, da bi kar sami nekaj raziskovali in šnofali po škrniclnih, tako kot to sme npr. Češki knedliček

... smo še malo bolj niže, tam kjer se reče: 'nemaš prava glasa' – kuga pa tebe zanima sploh, c-c-c ...
Rosimario
# 17.03.2017 ob 17:26
Naj gre direktor tega kvazinevemkajže pred kamere in naj pove kaj je sprobal.Za kontrolo pa še deset naključno izbranih z ulice
opat
# 17.03.2017 ob 17:29
Kdo komu liže kaj?
ajvard
# 17.03.2017 ob 17:19
tuj prehrambeni izdelek, ki ima že natisnjeno deklaracijo je slabše kakovosti.
kjer je deklaracija nalepljena, je večja verjetnost, da gre za originalni zahodnoevropski izdelek.
RobiK3a
# 17.03.2017 ob 18:12
Hahaha, haha , ha ha, tale študija Inštituta za nutricionistiko ni dobra niti za obrisat ta zadnjo.
Inštitut za nutricionistiko je zasebno podjetje, tole "študijo" so pa financirale ravno multinacionalke, ki so jih "preiskovali" !
Še naš domwči maček noče jesti konzerv iz slovenskga Hoferja, iste konzerve iz avstrijskega Hoferja pa slastno zmaže ??!!
Tale "inštitut" se smeši !
A misli, da smo res takomneumni.
V zadnjm času se v Sloveniji kar naenkrat pojavlja ogromni nekih "študij", ki vse po vrsti "dokazujejo", da multinacionalke ne goljufajo vzhodnih evropejcev, čeprav vsako tele vidi razliko med istimi blagovnimi znamkami za zahod in tistimi za vzhod.
Ja, sevda, vse te “študije" financirajo ravno te ist multinacionalke, ki sedaj po vsej sili hočejo zwmegliti realno sliko. Gre jim namreč za milijarde sto milijard evrov, ki jih multinacionalke danes prišparajo na račun neumnih vzhodnoevropejcev katerim v izdlke pakirajo bistveno cenjše surovine.
A mislite, da se bodo multinacionalke kar tako, brez borbe odrekle več sto milijardam evrov ??
Jasno, da so multinacionalke danes zw dnar pripravljene tudi moriti, ne pa le ponarejati študij za zamegljevanje in ponumljanje vzhodnoevropejcev.
Pa ne gre le za milke in menr kekse, gre za veliko resnejše stvari; zdravila, gradbeni material, sadike, semena, računalnike, avtomobile, gospodinjske aparate, stroje, letala, orožje, energetike....
DLeagueStar
# 17.03.2017 ob 17:32
Pravljice za lahko noc.
bre53
# 17.03.2017 ob 17:31
zaj ze v tem primeru fake news kaj ne vidite da vam doben vec ne verjame
pipsi
# 17.03.2017 ob 17:55
Pred par leti sem se pogovarjal z Hrvatom, ki je sedaj upokojen in je delal več let v Nemčiji v tovarni čokolade. Rekel je, da imajo dve liniji za surovine: za vzhod in zahod.
Mitja80
# 17.03.2017 ob 19:57
če bi dali kak izdelek v usta, namesto da pametujejo bi kmalu spoznali razliko
camilion
# 17.03.2017 ob 19:26
Hahah a to je vic leta al kaj. Živim blizu meje in že desetletja nam je znano, da so za t.i. balkanski oz. južni trg izdelki veliko slabše kakovosti. Navsezadnje pa ja vidim in okusim na lastno pest. Tako da prosim brez takšnih cvetk.
metodus
# 17.03.2017 ob 17:25
Seveda je ozadje prikrito. Vemo,da smo drugo- ali tretjerazredni
clani EU. Dejstvo je, da smo smetisce ostankov bogatih clanic.
Vkolikor bi bili dovolj suvereni, bi sami postavljali standarde
o hrani,ki jo kupujemo v trgovinah. Nasi pridelovalci so podcenjeni.
Vsak,kdor lahko,si bo moral pridelati svojo hrano.
Gepard007
# 17.03.2017 ob 17:13
Boljše, da se sami organiziramo pa naredimo test. Jaz jim nič ne verjamem, ker ni ta test nič transparenten...
Morning-glory
# 17.03.2017 ob 20:21
V Italiji in Avstriji se hrana preverja ves čas. Avstrijci imajo zakonsko urejeno. Italijani pa so imeli tako štalo s kemikalijami v sadju in zelenjavi, da velike verige preverjajo kar same. Pri njih kemija in analiza nekaj šteje. Pri nas zadošča Zveza potrošnikov in žlica nutele.

Čudi me, da je Zveza potrošnikov bolj usposobljena kot NLZOH.
pegas43
# 17.03.2017 ob 20:05
že kr nekaj časa vemo da ste "fake news", tak da nehajte pisat neumnosti.
visoki
# 17.03.2017 ob 17:25
sploh nisem vedel,da imamo ta inštitut a lahko še jaz naredim svoj inštitut
nonparel
# 17.03.2017 ob 17:18
Kaj zdaj, a smo taka banana država kot Češka, Poljska Slovaška, Madžarska, al nismo?
Kemik
# 17.03.2017 ob 19:56
Tole s kemijskimi okoljskimi in prehranskimi analizami očitno gre vse v maloro v naši državi, žal. Najprej so zaukazali z zakonom analizo pitne vode lastnikom vodovodov, tako da teh analiz ne izvaja več Nacionalni laboratorij (tu je človek lahko prepričan, da je lastnikom vodovodov v prvi vrsti pomemben denar in ne nakup aparatov za natančne analize), potem si želijo še to, da bi še analize onesnaženosti zraka v okolici in z izpusti iz dimnikov opravljali kar lastniki tovarn (in seveda zamižali na eno oko ob največji onesnaženosti v smislu izkoriščanja 10% dni v letu, ko jim ni treba podati rezultatov), na Arsotu se zmanjšuje število zaposlenih (ne zaposlujejo novih, ko gredo stari v penzijo) in se nekatere statistike od denimo let 2010, 2011 ali kaj podobnega dalje glede onesnaženosti zraka sploh več ne zbira in ne meri, potem pa človek vidi še ta članek o analizi hrane ...

Mislim, koga oni hočejo tu vreči na finto? Tisto, kar je napisano na izdelku, ni nujno resnično. Prehranski izdelki in prehranski dodatki ne gredo čez vse to sito analiz, kot je to na primeru zdravil, kjer mora biti zdravilo izjemno dobro testirano, preden pride na trg, tako da za vse skupaj odgovarja izključno proizvajalec prehrambenih izdelkov in prehranskih dodatkov. Od nekega inštituta bi pričakoval precej več kot samo to, da bodo prebrali te napise na izdelkih, saj imajo sigurno tudi aparature za kemijske senzorične analize, da bi lahko dokaj hitro videli, ali je tisto, kar je napisano na izdelku, resnično ali ne. Mogoče bi bilo še najbolje, če bi te analize dalo izvajati nekemu neodvisnemu inštitutu, ki ne bi padal na financiranje s strani nekaterih multinacionalk.

Iz vsega tega se lahko sklepa, da je državi pomemben izključno denar, se ne upa postaviti zase pri dolgovih, podlega bankam in vsem bančnim špekulantom, namišljenim vojaškim grožnjam, medtem ko so skrb za zdravje svojih državljanov, okolja, izobrazbe očitno v drugem planu. Žalostno.
RobiK3a
# 17.03.2017 ob 19:58
Tale "inštitut" , ki je mimogrede popolnoma zasebna firma, lqhko farba mogoče kakšne Ljubljančane, ki vso hrano kupujejo v Sloveniji.
Nas, ki živimo ob avstrrijski meji, pa ne morejo farbati. Razlika med izdelki za slovenski in avstrijski trg je neverjetna, kot noč in dan. Ni ga človeka, ki teh razlik ne bi videl.
Seveda pa je najhuje to, da so iste razlike pri veliko resnejših izdelkih kot so jogurti, milke ali manner keksi. Recimo zdravila, avtomobili ( tisti za vzhodni trg imajo zavorne ploščice in diske iz cenejših materialov, zato je zaviranje slabše), gradbeni material, vijaki, žeblji, žage, jeklo, aluminij.....
Tu pa se vsak hec neha, gre za elementarno varnost, zdravje, življenja.
Seveda naši kvazi "inštituti", naši politiki, ministri in naši uradi za varni hrano tega ne bodo ugotovili saj so kot prostitutke, ki jih dobiš za par cekinov
dadinho10
# 17.03.2017 ob 18:07
ze podatek da je nekjer vec soli, nekjer vec sladkorja, pove da se izdelek dela po drugacnih pravilih za razlicne drzave... ze to je dovolj, ne rabimo vec....
torej zakaj je aut izdelek z vec/manj soli kot taksen za nas.????

v vsakem primeru sem skepticen o teh raziskavah, ce ni konkretnih odgovorov-....nakljcuni izdelki, vec ali manj vse enako itd...to je zelo splosno.......povejte kateri izdelki in v katerih trgovinah se jih da dobiti
JBT
# 17.03.2017 ob 17:59
Očitno bi morali Čehe zaprositi, da naredijo nepristransko raziskavo.
Me ne bi čudilo, da so naši izvedli analize po uskladitvi s trgovci.
JohnSmith
# 17.03.2017 ob 17:55
V bistvu niso nič pametnega naredili, samo etike so pogledali.
sirus
# 17.03.2017 ob 17:51
Ta je pa dobra, a večina izdelkov priznanih blagovnih znamk ima deklaracijo za Vzhodno Evropo in Slovenijo, torej očitno niso proizvedena za tržišče stare EU.
johann
# 17.03.2017 ob 21:19
Lažejo nam.
Analizirajte npr. ribe iz Spara ali ribe iz Metroja (Avstrija), pa boste videli razliko. Pri pijači pa npr. fanto iz Italije in Slovenije.
Sicer pa ne gre samo za hrano, temveč tudi za pralne praške, kozmetiko itd.
jasnicka100
# 17.03.2017 ob 21:07
Za zdaj pa izsledki česa podobnega v Sloveniji niso pokazali.

Kupite čokolado Milka v Avstriji, preverjeno je bila drugačna že pred 15 leti!
shark77
# 17.03.2017 ob 17:53
Spadamo med tiste države kakor se počutimo in kamor se sami uvrščamo.Sem pred pol leta gledal zimske gume Sava eskimo in presenečen videl da se v Sloveniji prodajajo tiste ki so narejene na Poljski...Če sami sebi prodajamo slovenske artikle narejene za vzhodnoevropski trg,tiste za zahodnoevropski pa izvažamo, le zakaj naj bi pričakovali da se bo zahod do nas obnašal drugače.
kamnosek
# 17.03.2017 ob 17:52
Laži in zavajanje javnosti!!!
tantadruj76
# 17.03.2017 ob 18:14
da je hrana na slovenskih policah manj kakovostna ve vsaka gospodinja že vrsto let. to vi komu drugemu razlagajte.
Jezni
# 17.03.2017 ob 17:36
Ni potrebno gledati samo prehranskih izdelkov. Kaj pa tehnika?
Greš preverit modele, ki se prodajajo pri nas, pa sami romunski review-ji.
matejagr
# 18.03.2017 ob 15:19
"Čokolade Milka ..."

Tukej je nujno treba tudi povedat, da pri omenjeni "cokoladi" ne gre za "cokolado" temvec za sladkorno tablico. Torej za SLADKOR z okusom cokolade. Kako lahko sploh to jeste?!
davp
# 17.03.2017 ob 22:36
Novinar, ki ne preveri dejstev in tak članek objavi je enako kriv za zavajanje ljudi.
AM
# 17.03.2017 ob 21:50
Ta raziskava laže !

Že primerjate Milko, Nutello ali Kinder Bueno boste videli, da na naše police prihaja drugorazrefna roba.

Kdo je plačnik reh zavajujočih rezultatov ?
Nikolaj
# 17.03.2017 ob 20:28
Analiza mora po vsebini imeti značaj izvedenskega dela v katerem mora biti navedeno
kateri izdelki so bili predmet analize z navedbo imena artikla in imena proizvajalca. Analiza mora vsebovati primerjalni prikaz sestavin po vsebini, kvaliteti in količini.

Inštitut take analize ne podaja, zato ugotovitve Inštituta niso verodostojne, saj so za javnost posredovane zgolj pavšalne ugotovitve, da med izdelki ni razlik.

Ker gre za vprašanje zdrave hrane ima javnost pravico, da je seznanjena s konkretnimi podatki.
Ori
# 17.03.2017 ob 19:41
Očitno lažna novica.
tone7
# 17.03.2017 ob 18:20
Zakaj zavajate?
thepero
# 17.03.2017 ob 18:14
Tako kot je že povedal/-a miss theory, so primerjali deklarirano sestavo. Po domače, primerjali so kaj piše na etiketi avstrijskega in slovenskega artikla. Nobene kemijske analize. Naslov pa je čisto zavajanje, saj bi moral biti:

Sodeč po navajanju proizvajalcev, hrana na slovenskih policah nič manj kakovostna kot na avtrijskih

To je isto, kot da bi šli kar proizvajalce vprašati, če proizvajajo kaj drugačno hrano. Itak bi rekli, da ne in isto napišejo tudi na etiketo.

Upam, da se bodo kakšni laboratoriji v Sloveniji samoiniciativno lotili te raziskave v dobro slovenski javnosti, saj bodo rezultati raziskave precej odmevni.
Hijena
# 17.03.2017 ob 17:50
Pa kdo še verjame naši državi?!
pepar
# 17.03.2017 ob 19:14
Ne verjamem niti besede,saj imam možnost videt,kaj nam uvažajo in prodajajo iz tujine.
Kazalo