Gospodarstvo
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.2 od 12 glasov Ocenite to novico!
Jože Podgoršek
Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano, agronom Jože Podgoršek, je poudaril, da so največje trgovske verige najmočnejši pogajalec v verigi prehranske preskrbe. Foto: BoBo
false
Javni zavodi, ki pripravljajo hrano, zamujajo s plačili veliko bolj kot trgovci, čeprav jim zakonodaja tega ne dopušča. Foto: EPA
Jagoda, jagode
Nekateri trgovci bodo poreklo sadja in zelenjave preverjali z izotopi vode. Foto: Reuters
false
Varuh verige preskrbe s hrano poudarja, da je slovensko meso varnejše, ker vsebuje precej manj antibiotikov kot meso iz drugih EU-držav. Foto: BoBo

Dodaj v

Kakšne slabe in dobre prakse so si letos izmislili trgovci?

Letošnji dosežki in ugotovitve varuha verige oskrbe s hrano
20. december 2016 ob 13:53,
zadnji poseg: 20. december 2016 ob 14:00
MMC RTV SLO

Cenovni pritisk bodo pridelovalci hrane lahko prenesli, če bodo dovolj močni pogajalci, je o pritiskih in moči slovenskih trgovcev povedal varuh odnosov v prehranski verigi Jože Podgoršek.

Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano, agronom Jože Podgoršek, ki bedi nad odnosi med trgovci in dobavitelji ter kupci, je predstavil svoje letošnje dosežke in izsledke tako dobrih kot slabih praks, ki jih izvajajo trgovci, ki so navzoči v Sloveniji.

Podgoršek je poudaril, da se je samorefleksivno sicer vprašal, ali Slovenija sploh potrebuje institut varuha verige preskrbe s hrano, kaj je njegova dodana vrednost varuha in ali je strošek upravičen. "Moram poudariti, da je veriga prehrane drugačna, kot bi bila brez varuha, kdor koli bi to bil," je dejal in poudaril, da mu je med drugim s preprečevanjem slabih praks uspelo nepošteno vedenje trgovca spremeniti v dobro prakso.

Solata po kosih namesto po teži
Varuh je pojasnil, da so največje trgovske verige najmočnejši pogajalec v verigi prehranske preskrbe in tako je Mercator konec junija, na vrhuncu sezone proizvodnje solate, začel uvajati nove prakse odkupa od pridelovalcev. Solate ni več odkupoval na težo, temveč po kosih in pri tem pogojeval, da mora posamezna glava solate tehtati od 350 do 450 gramov. Proizvajalci so se obrnili na varuha, ki je po pogovoru z vodstvom dosegel odločitev, da preloži svojo zahtevo na leto 2017 in organizira tehnični dan za dobavitelje, kjer so pridelovalcem solate predstavili tehnološke rešitve, s katerimi bodo pridelali solato, ki bo ustrezala pogojem Mercatorja.

Med dobrimi praksami, na katere je naletel pri trgovcih, je Podgoršek naštel prodajo samo slovenskega rdečega mesa v redni ali akcijski prodaji (Spar, Mercator), uveljavljanje neto nabavnih cen (končni znesek, ki ga dobi dobavitelj, brez različnih poznejših odbitkov) za sadje in zelenjavo ali celotne skupine živil (Mercator, Lidl, Hofer, Engrotuš) ter večja promocija slovenskih prehranskih izdelkov in dobaviteljev.

Odnosi med dobavitelji in trgovci so bili očitno tako skrhani, da je začel Hofer, poleg svojega prodajnega asortimenta, v oglasih promovirati svoj "fer" odnos z dobavitelji. "Naši končni kupci se vsaj malo zavedajo izkoriščanja močnejših partnerjev. Vesel sem, da so vsaj v eni trgovski verigi končno dojeli, da je mogoče poudariti dobre odnose z dobavitelji in se s tem promovirati pri kupcih. Kar se v Sloveniji izkaže za uspešno akcijo, bo podobna jutri še kje. To je dobesedno pomoč, vsem, tudi tistimi, ki se borimo za boljše odnose. Navsezadnje so dobavitelji tudi kupci," je komentiral Podgoršek.

Sodobne tehnologije pri preverjanju porekla
Hofer je, kot je predstavil varuh prehranske verige, začel uvajati tudi morebitno zavajanje dobaviteljev glede porekla sadja in zelenjave. "Hofer se je odločil, da bo s sodobnimi pristopi in analizami sam začel preverjati poreklo sadja in zelenjave, in sicer z izotopi vode. Gre za znanstveno metodo, ki zelo jasno določa, na katerem območju je bila pridelana zelenjava ali sadje," je dejal Podgoršek. Po njegovih besedah je sicer res težko določiti, ali je z nekega obmejnega območja ali iz Slovenije. Lahko pa se prepreči, da se jagode iz Španije ali češnje iz Padske nižine ne morejo prodajati kot slovenske.

"S to prakso lahko rešimo velik del težave nelojalne konkurence, ki pripelje poceni sadje in zelenjavo iz tujine in jo prodaja kot slovensko," je pojasnil varuh in pozval druge trgovce, naj se dejavno lotevajo porekla blaga. "Zavajanje s poreklom je namreč nelojalna konkurenca do tistih, ki delajo pošteno," je opomnil.

Plačilna nedisciplina javnih zavodov
Slabe prakse v verigi oskrbe s hrano pa se sicer po ugotovitvah varuha večkrat pojavljajo na strani trgovcev ali drugih končnih kupcev, med katerimi je izpostavil tudi plačilno nedisciplino javnih zavodov, ki nabavljajo hrano. Zakonski rok za plačilo hitro pokvarljivega blaga je 45 dni, v primeru javnih zavodov pa le 30 dni. Toda nekateri zavlačujejo s plačilom tudi po več mesecev. "Javni zavodi postajajo celo večja težava kot trgovske verige. Hitro pokvarljivo blago trgovske verige plačujejo na rok," je dejal in dodal, da se je sicer plačilna disciplina precej popravila.

V verigi preskrbe s hrano so bile letos ugotovljene številne nepoštene ali sporne prakse, ki jih še vedno izvajajo trgovci nad dobavitelji. Podgoršek si med uspehe šteje odpravo t. i. obvezne odprte reklamacije pri jagodah, ki so jo zahtevali v eni izmed večjih trgovskih verig, ki je trgovcu dala možnost, da reklamira sporne košarice jagod kjer koli na poti na trgovske police. Dobavitelj pa je posumil, da je trgovec reklamiral vse jagode, ki so mu ostale po akcijski prodaji. Varuh je nato dosegel, da bo odprta reklamacija zdaj prostovoljna, saj nekateri dobavitelji raje vidijo reklamacijo posameznih proizvodov kot pa celotne pošiljke.

Mesarje stiskajo s cenami
Med nepoštenimi praksami je varuh naštel še diktiranje cen mesa, kjer trgovci zahtevajo tudi 30 odstotkov nižje cene od rednih, tako da se nekateri mesarji približujejo lastni nabavni ceni mesa. Nekateri trgovci postavljajo visoke penale, 200-odstotne, za nedobavljeno akcijsko blago, izsiljujejo protidobave, si postavljajo previsoke marže, kar vpliva na visoke maloprodajne cene, ali pa blago neupravičeno zavračajo.

Varuh oskrbe s hrano je nekatere sporne prakse prijavil tudi varuhu konkurence oz. Agenciji za varstvo konkurence (AVK), ki je začela preverjati, kakšni so odnosi v preskrbi s hrano v sosednjih državah v primerjavi s Slovenijo. AVK pa je prejel tudi prijavo suma kartelnega dogovora med odkupovalci žit.

Neorganizirani pridelovalci
"Trgovske verige imajo moč in postavljajo cenovno politiko. Odgovor na to zgodbo je zgolj in samo konsolidacija dobaviteljev. V Sloveniji nimamo niti ene organizacije pridelovalcev sadja in zelenjave. Na Nizozemskem, ki je svetovno priznana pridelovalka zelenjave, se proda 90 odstotkov zelenjave prek organizacij pridelovalcev. Tu je neka moč, neka priložnost, ki jo v Sloveniji izgubljamo," je opozoril Podgoršek in dodal, da nihče, niti minister za kmetijstvo ali AVK, ne more preprečiti pritiskov glede zniževanja cen. "Cenovni pritisk bodo pridelovalci lahko prenesli, če bodo dovolj močni pogajalci, da jih trgovski sistemi ne bodo postavili pred vrata. V Sloveniji imamo nekaj takšnih primerov. Barcaffe se ne pogaja o ceni, niti z diskonti," je še pojasnil Podgoršek.

Gregor Cerar
Prijavi napako
Komentarji
oziris.va
# 20.12.2016 ob 14:42
A ni to žalostno, da se moram o tem sploh pogovarjati? Da je večini normalno, da se nekaj zadeva/storitev ne plača oz. plačilo zavlačuje v nedogled?
borkov
# 20.12.2016 ob 17:35
Pri nas je največji problem to, da je potrošnik premalo organiziran oziroma da so organizacije kot je ZPS preobubožane in imajo sila malo vpliva. Zato nas lahko vsi po vrsti izsiljujejo ion nam prodajajo dražje kot to trgovci počnejo v Nemčiji. Pred nekaj 10 dnevi je nemški trgovec Aldi zvišal ceno 1l 3,5% mleka ki je bila do takrat 40 centov!!!!!!! Kaj pa pri nas? Marže na kruh so gromozanske. Imam poznane v žitu ki so mi povedali da so morali zvišati ceno enemu od znanih slovenskih hlebvcev za 10 centov, Špar pa je končno ceno dvignil kar za 90! Da ne omenjam letakomanije in gromozanskih popustov na "redne cene" kar nekdo s pridom izkorišča, kasneje pa vidiš da je nekje možno kupit isto blago še ceneje.
Pri nas moramo kar se oglaševanja tiče pri trgovcih s hrano urediti sistemsko ter preprečiti kartelno dogovarjanje ker le-to seveda obstaja. In to vsi vedo, ukrepa pa noben. Zdaj pa tu varuh prodaja nekaj v zvezi z jagodami. Noro.
fritaja
# 20.12.2016 ob 15:55
Uf, ta test z izotopi vode bi morali uporabiti na ljubljanski tržnici. ;)
commodore
# 20.12.2016 ob 16:29
poleg uničevalnega odnosa prodajnih gigantov je potrebno omeniti še uničevalen odnos do njihovih zaposlenih.
fgmb
# 20.12.2016 ob 15:29
Bojkotirajmo vse trgovce ki prodajajo petarde
alojzr2
# 20.12.2016 ob 14:58
varuh odnosov v prehranski verigi

Dr. Kumrovec
# 20.12.2016 ob 15:13
Kmetje in pridelovalci so prepuščeni na nemilost trga, kjer vladajo močnejši in izkoriščajo šibkejše. To je sramota, da država dovoli tako izkoriščanje.

Prehrana in ostale strateške panoge bi morale delati po nareku STROKE, ne pa profita.
tomive
# 20.12.2016 ob 20:01


Vsakič namreč, ko kupujete od velikih korporacij, si še bolj zategnete zanko okoli vratu. Čas bi bil, da ljudstvo odvzame moč velikim.
Chicken Boy
# 20.12.2016 ob 18:15
Če bi se kmetje združili v zadruge, kot je bilo včasih, bi bilo tudi za njih lažje. Samo žal vsak vleče le na svojo stran in se ne da nobenemu nič dopovedat. Pa vsako občina tudi ne more imet svoje zadruge.
webman
# 20.12.2016 ob 16:10
Navzven kupcem izgleda vse perfektno:
Nikolaj
# 20.12.2016 ob 14:26
A verjamete samohvali tega varuha ?
Jaz ne.
Bombek
# 20.12.2016 ob 15:26
Odnosi med dobavitelji in trgovci so bili očitno tako skrhani, da je začel Hofer, poleg svojega prodajnega asortimenta, v oglasih promovirati svoj "fer" odnos z dobavitelji. "Naši končni kupci se vsaj malo zavedajo izkoriščanja močnejših partnerjev. Vesel sem, da so vsaj v eni trgovski verigi končno dojeli, da je mogoče poudariti dobre odnose z dobavitelji in se s tem promovirati pri kupcih. Kar se v Sloveniji izkaže za uspešno akcijo, bo podobna jutri še kje. To je dobesedno pomoč, vsem, tudi tistimi, ki se borimo za boljše odnose. Navsezadnje so dobavitelji tudi kupci," je komentiral Podgoršek.

Kaj fer odnos do zaposlenih tukaj pa Hofer pogorel na celotni črti....z ljudmi dela kot z nacisti v drugi svetovni vojni z židi.
Majora
# 20.12.2016 ob 16:48
Kateri bedak kupi jagode sredi zime?
Pohojen
# 20.12.2016 ob 19:29
Uh, dober tržni sistem. Veliki trgovci kupujejo le velike
količine in zato po nižji ceni. Kako lahko manjši trgovec
konkurira velikim? Propade tako kot propade trži sistem,
saj si veliki ne konkurirajo, raje se zmenijo za ceno in
dvignejo maržo za 100 % tako, da lahko prodajajo s
50 %-nim popustom tisto blago, ki ne gre v promet.
sLoVaN
# 20.12.2016 ob 18:46
Uh,
zopet eno jako naporno in šikanirano delovno mesto,
en dan pa pol na teden za službo, ostalo zase..
Bolniška, dopust no problem, v preteklih obdobjih smo davkoplačevalci še dodatno/manjkajoče šolanje plačali...
kerr
# 21.12.2016 ob 12:08
ne razumem zgražanja nekaterih komentatorjev, kot da vas kdo sili da kupujete točno v tej in tej trgovini. Z lahkoto se "uprete sistemu" in kupujete direktno tam, kje menite da je poslovanje korektno.
Mi pa ni čudno kako ljudje na splošno trgovce obsojajo da jih "kradejo", pač ne poznajo kako funkcionira maloprodaja in kakšna je kalkulacija cene - vidijo pač da je nabava 100 in prodajna cena 200 in takoj sklepajo, da se jih "lupi". Če bi bilo res tako bi maloprodajna podjetja ustvarjala velike dobičke, pa jih ne, ta panoga je med najmanj donosnimi. Ne glede na to, če gre za tajkonsko, domačo ali mednarodno podjetje.
offgrid
# 20.12.2016 ob 22:38
vsa zahvala Jankovicu, ki je uvedel ta sistem

trgovci nas peljejo žejne čez vodo vsak dan
dokaz: poglejte mal cene čez mejo, pa vam bo vse jasno
amigo
# 20.12.2016 ob 15:26
Mercator je uvozil hrvaško pamet in s tem novo vaganje solate. Nedvomno si zaslužijo Nobelovo nagrado.
Nikolaj
# 20.12.2016 ob 15:25
Ta varuh ni potreben
lordstandish
# 20.12.2016 ob 14:29
hehe kako ironično ni čudno ko pa vse namenijo za plače, za ostale nakupe bolj malo ostane
tako to dela lds=Smc in sd, očitno ne farbajo le vas dragi državljani ampak tudi tiste kateri vam dajejo službo poleg tega pa se ne drži tistega kar zahtevajo od drugih (btw. držanje plačilnih rokov je eden izmed temeljev poslovanja, drugače lahko kar zapremo in se razglasimo za afriško državo). žalostno da ima država likvidnostne težave
ampak kar volite to imate, politika je ogledalo ljudstva
Kazalo