Južni tok naj bi bil speljan skozi Turčijo, Bolgarijo, Romunijo, Madžarsko in prek Slovenije v Avstrijo. Foto: Gazprom
Južni tok naj bi bil speljan skozi Turčijo, Bolgarijo, Romunijo, Madžarsko in prek Slovenije v Avstrijo. Foto: Gazprom
Gazprom
Največja svetovna plinska družba, ruski Gazprom, je zaradi slabše prodaje na ključnih trgih in višjih stroškov v prvem poslovnem polletju v medletni primerjavi imela 34-odstotni padec čistega dobička - ta je znašal 508,7 milijarde rubljev (okoli 12,5 milijarde evrov). Foto: EPA

Razočaranje na Hrvaškem je zagotovo veliko. Za primerjavo, srbski proračun naj bi zaradi omenjene naložbe dobil dodatnih 200 milijonov evrov, pri projektu pa bo delo neposredno dobilo približno 2.000 ljudi.

Slaba državna politika
Hrvaški predsednik Ivo Josipović obžaluje, da je Hrvaška izpadla iz igre za Južni tok. Dejal je, da je to posledica slabe državne politike do ruskih investitorjev in da je nastopil čas, "ko se moramo vprašati, kje smo naredili napako".
Vrednost plinovoda Južni tok je sicer ocenjena na 15,5 milijarde evrov, partnerji v projektu pa so - poleg ruskega Gazproma - italijansko podjetje Eni, francoski EDF in nemški Wintershal. Južni tok naj bi iz Rusije v južno Evropo po letu 2015 izvozil 63 milijard kubičnih metrov plina. Kot poroča hrt.hr, Hrvaška letno porabi 3,4 milijarde plina, od tega ga sama proizvede 2,2 milijarde.

Gazprom in Srbijagas podpisala dokončni dogovor
V ponedeljek so predstavniki Gazproma in srbske družbe Srbijagas tudi dokončno podpisali dogovor o vlaganjih pri projektu Južni tok. Gradnja plinovoda skozi Srbijo je ovrednotena na 1,7 milijarde evrov, trasa bo dolga 470 kilometrov.
Mednarodne sporazume o sodelovanju pri gradnji plinovoda so poleg Srbije podpisale še Slovenija, Bolgarija, Madžarska, Grčija in Avstrija. S Turčijo je Rusija decembra lani podpisala sporazum, po katerem bo Ankara omogočila gradnjo plinovoda skozi turške ozemeljske vode oz. po dnu Črnega morja. Projektu se je na začetku februarja pridružila tudi Črna gora.

Gradnja Južnega toka v Sloveniji ne prej kot leta 2014
Trasa plinovoda Južni tok na slovenskem ozemlju je bila oblikovana in določena v nekaj različicah, ki sta jih skladno z meddržavnim dogovorom izdelala partnerja pri projektu v Sloveniji, družbi Plinovodi in Gazprom, konec leta 2010. Vstopna točka na slovensko-madžarski meji naj bi bila pri Pincah, izstopna pa na slovensko-italijanski meji pri Ratečah.

Okvirno bodo zmogljivosti plinovoda Južni tok, ki bo vstopal v Slovenijo, okoli 26 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina na leto. V Sloveniji bo predvidoma ostalo toliko zemeljskega plina, da bodo pokrite potrebe domačih uporabnikov.

Začetek gradnje že čez nekaj dni v Bolgariji
Gradnja plinovoda Južni tok se bo na evropskem odseku sicer začela 7. decembra v Bolgariji. Znak za začetek gradnje plinovoda, prek katerega bo tekel ruski zemeljski plin, bosta dala predsednik Rusije Vladimir Putin in predsednik bolgarske vlade Bojko Borisov. Plinovod Južni tok bo tekel od Črnega morja do Italije in naj bi bil končan do leta 2015.