Predelovalne dejavnosti so dvignile povprečje rasti plač. Foto: MMC RTV SLO
Predelovalne dejavnosti so dvignile povprečje rasti plač. Foto: MMC RTV SLO

Okrevanje slovenskega gospodarstva se je nadaljevalo tudi v prvem letošnjem četrtletju, razmere pa še naprej ostajajo najslabše v gradbeništvu, so ob današnji izdaji aprilskega Ekonomskega ogledala sporočili z Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar).

A okrevanje bo še naprej počasno, sodeč po vrednosti kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti. Izvoz se je v letošnjem prvem četrtletju na medletni ravni povečal za 19 odstotkov, za 1,6 odstotka pa se je povečal obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih, a še vedno za okoli 10 odstotkov zaostaja za povprečno ravnjo iz leta 2008.

Na račun cenejšega evra in večje storilnosti se je povečala tudi stroškovna učinkovitost domačega gospodarstva, a je bila ta rast še vedno počasnejša kot v večini članic EU-ja, zlasti na račun visoke rasti bruto plač. Ta je v zasebnem sektorju znašala 5,8 odstotka, v javnem pa 0,4 odstotka. Največ so k izboljšanju prispevale predelovalne dejavnosti, povprečje pa je kvarilo gradbeništvo.

Gradbeništvo še naprej usiha
"Realna vrednost opravljenih del se je po občutni rasti v predhodnih dveh mesecih februarja precej znižala in izmed vseh dejavnosti najbolj zaostaja za povprečno ravnjo iz leta 2008," na Umarju opisujejo razmere v gradbeništvu.

Povečuje se tudi plačilna nesposobnost, saj je marca imelo dospele neporavnane obveznosti več kot pet dni v mesecu 6.577 pravnih oseb, kar je 26,9 odstotka več kot marca lani, skupni znesek pa je znašal 434,8 milijona evrov oz. je bil za 53,3 odstotka večji kot pred letom. Zmanjševalo se je tudi število zaposlenih v tej panogi.

Nezaposlenost se še naprej povečuje
Na Umarju opozarjajo, da se na trgu dela ohranjajo gibanja z začetka leta. Število registriranih brezposelnih oseb je bilo konec aprila 111.561, kar je za 12.245 oziroma 12,3 odstotka več kot v istem mesecu lani.

V prvih treh mesecih letos se je za 49,2 milijona evrov zmanjšal tudi obseg posojil nebančnim sektorjem, v nasprotju z enakim lanskim obdobjem, ko se je povečal za skoraj 400 milijonov evrov. Nadaljnje upadanje obsega posojil je po oceni Umarja še naprej povezano tudi z zaostrenimi razmerami na strani virov financiranja bank.