Po novem se bodo trgovci lahko sami odločili, kako bodo dodatno jamčili za tehnične izdelke. Foto: EPA
Po novem se bodo trgovci lahko sami odločili, kako bodo dodatno jamčili za tehnične izdelke. Foto: EPA

Vse skupaj nas čaka izreden napor obveščanja in ozaveščanja potrošnikov, da bodo te svoje pravice razumeli. Mislim, da trenutno razumejo le tisti pildek in garancijo.

Peter Vrtačnik
Potrošniki so dovolj zaščiteni

Po besedah generalnega direktorja direktorata za notranji trg na ministrstvu za gospodarstvo (MG) Petra Vrtačnika so se za odpravo obvezne garancije odločili zato, ker jo že zdaj zakon pokriva s pravico do uveljavitve stvarne napake ter zaradi neskladja z evropsko zakonodajo. Pri tem je dejal, da sicer Evropska komisija ni izrecno dejala, da moramo to odpraviti, a je prepričan, da bi nas zaradi neusklajene zakonodaje postavila pred sodišče.
Iz tega naslova, tako Vrtačnik, se lahko stvarna napaka uveljavlja s štirimi instituti, in sicer z odpravo napake, izplačilom v sorazmernem znesku s poškodbo, zamenjavo izdelka in odstopom od pogodbe. To velja za izdelke z garancijo ali brez nje. Porabnik pa mora napako prijaviti dva meseca od dne, ko je bila ta opažena. V sedanji ureditvi garancija omogoča le popravilo ali zamenjavo izdelka, MG pa bo začel tudi promocijo že obstoječih pravic, ki pa se niso poudarjale.
Brez obvezne servisne mreže
Novela zakona po njegovem mnenju ohranja povsem enako raven pravic porabnikov kot dosedanja obvezna garancija. "Bistvena razlika je ta, da dvoletno zakonsko jamstvo ne predvideva obveznega zagotavljanja servisa in rezervnih delov," je odgovoril na vprašanje, kje je potem razlika med obema pravicama. Nov zakon bi olajšal tudi vstop novih podjetij, saj se z njim izenačujejo pogoji s preostalimi evropskimi državami.

Kdaj je po noveli zakona napaka stvarna?
- Če stvar nima lastnosti, ki so potrebne za njeno normalno rabo ali za promet;
- če stvar nima lastnosti, ki so potrebne za posebno rabo, za katero jo kupec kupuje, ki pa je bila prodajalcu znana oziroma bi mu morala biti znana;
- če stvar nima lastnosti in odlik, ki so bile izrecno ali molče dogovorjene oziroma predpisane;
- če je prodajalec izročil stvar, ki se ne ujema z vzorcem ali modelom, razen če je bil vzorec ali model pokazan le zaradi obvestila.


Pri tem je dodal, da pa vseeno razmišljajo o uvedbi roka, v katerem mora trgovec napako odpraviti. Trenutno je v veljavi 45-dnevni zakonski rok, po novem pa bi bil ta rok stvar dogovora med kupcem in prodajalcem.

Okvara? Brez panike, samo vrnite izdelek
Vrtačnik sicer dopušča možnost, da se bodo na trgu pojavili tudi izdelki slabše kakovosti, a meni, da ne bodo preplavili slovenskega trga, saj morajo že za vstop nanj izpolnjevati določene tehnične standarde.
"Če pa bi se zgodilo, da kupite izdelek brez garancije, potem pa vam še vedno ostane možnost uveljavljanja pravice iz naslova stvarne napake in ga nesete nazaj proizvajalcu, ki mora napako razrešiti po enem izmed omenjenih štirih institutov," je pojasnil. Kaj pa če prodajalec, ne bo želel tega storiti? Po Vrtačnikovem mnenju je to stvar dobre prakse in da so se s takimi primeri spoprijemali že do zdaj.

Nove zakonske rešitve bodo tako zgolj približale slovensko zakonodajo evropski, kjer praksa kaže, da so trgovci celo podaljšali garancije na svoje izdelke, pravi Vrtačnik. Če bo zakon sprejet, bo za trgovce kot garancijska izjava veljalo že oglaševanje garancije, kjer po mnenju direktorja direktorata ni smiselno, da se že na obstoječo garancijo, uvaja še obvezno enoletno garancijo.

Vse skupaj nas čaka izreden napor obveščanja in ozaveščanja potrošnikov, da bodo te svoje pravice razumeli. Mislim, da trenutno razumejo le tisti pildek in garancijo.

Peter Vrtačnik
Potrošniki so dovolj zaščiteni