Spilimbergo je misije Mednarodnega denarnega sklada (IMF) v Sloveniji vodil zadnja štiri leta. Pred dnevi je končal svojo zadnjo misijo, na položaju pa ga bo nadomestila Rusinja Darja Zakarova.

V tem času je dobro spoznal delovanje slovenskega političnega, gospodarskega in upravnega sistema. V intervjuju za STA je izpostavil predvsem ugotovitev, da je sistem v Sloveniji naravnan v korist starejših. "Brez ustreznih reform bo to igra ničelne vsote, v kateri bodo kratko potegnili mladi. Vem, da obstaja upokojenska stranka, ne vem pa, kdo dejansko zastopa mlade," je dejal.

Pokojninska reforma ni končana
Mlajši v Sloveniji so po njegovem mnenju večkrat kaznovani. Kriza jih je bolj prizadela, zaradi nizkega obsega tujih neposrednih investicij ne dobijo toliko priložnosti na trgu dela, zaradi odlašanja s korenito pokojninsko reformo pa plačujejo za starejše, medtem ko sami v prihodnje ne morejo računati na enak obseg pravic.

Prav zato izpostavlja, da nedavna pokojninska reforma ne sme biti zadnja: "Kljub lanski pokojninski reformi je sistem v primerjavi z drugimi državami še vedno zelo radodaren, reforma pa izzivov ne rešuje na dolgi rok." Oporeka tudi mnenju, da s podaljšanjem delovne dobe mladi ne dobijo delovnih mest. "Če se ljudi spodbuja k zgodnjemu upokojevanju, to pomeni večjo obdavčitev in zaviranje gospodarske dejavnosti. Če pa se ljudi spodbuja k podaljšanju delovne dobe, pa to lahko pripelje do manjšega davčnega pritiska na gospodarstvo," poudarja.

Število delovnih mest namreč ni fiksno, ampak je odvisno od dejavnikov v gospodarstvu. Država bi zato po njegovih besedah morala ustvarjati pogoje za gospodarsko rast, podjetniško dejavnost in zaposlovanje mladih. Trenutno je stopnja brezposelnosti med mladimi, starimi od 18 do 24 let, visoka. "V tej kategoriji je stopnja brezposelnosti skoraj 25-odstotna, kar je zelo slabo, saj so mladi prihodnost Slovenije."

Država ima preveč moči v gospodarstvu
Ena ključnih težav je po Spilimbergu tudi to, da ima država toliko moči v gospodarstvu. "Slovenija od leta 1991 pa do 2009 nikoli ni bila v recesiji. V tem času se je okrepilo samozadovoljstvo, zato se niste spopadli z več pomembnimi vprašanji. Med najpomembnejšimi sta vloga države v bankah in prepletenost države in gospodarstva."

"Država ima v lasti veliko premoženja, a je sprejemanje odločitev v zvezi z njim pogosto ohromljeno. Zato podpiramo ustanovitev Slovenskega državnega holdinga, ki bo na enem mestu združeval državno premoženje. Tako bo lažje sprejemati odločitve, privatizirati podjetja in jih modernizirati."

Dober se mu zdi tudi vladni načrt o privatizaciji 15 izbranih podjetij, a opozarja, da privatizacija ne bi smela biti orodje za zbiranje potrebnega denarja. Privatizacijo vidi bolj kot način za izboljšanje korporativnega upravljanja teh podjetij. Ta prisotnost države v gospodarstvu in birokracija skrbita tuje vlagatelje, negativno pa je na njihovo zaupanje vplival umik belgijske banke KBC iz strukture lastništva NLB-ja.

Slovenija ima nekaj večjih prednosti
In kje vidi priložnosti za državo? "Slovenija bi lahko ukrepala na področju števila zaposlenih v javnem sektorju in pri pokojninah. Plače v javnem sektorju in pokojninski izdatki predstavljajo največji del javne porabe. Ne zagovarjamo pa linearnega zniževanja izdatkov, saj se v tem primeru krčijo predvsem investicije in materialni stroški. To ni ne vzdržno ne dobro za gospodarstvo."

Sicer pa ima po njegovih besedah Slovenija nekaj velikih primerjalnih prednosti - dobro lego na križišču prometnih tokov, Luko Koper, izobraženo delovno silo, lepo naravo, ki daje številne možnosti za turizem, njeno gospodarstvo je za majhno državo zelo raznoliko, izvozni sektor pa je dinamičen. "Tega vam nihče ne more odvzeti, a brez pravih politik in ukrepov Slovenija teh prednosti ne bo mogla izkoristiti. Potencial je velik, a na njem je treba graditi," je še dodal.