"Za Slovenijo pomeni dogovor z Grčijo priznanje, da ima res izjemno višjo dolžniško izpostavljenost do Grčije kot druge države v evrskem območju. Ta izpostavljenost je naslovljena v besedilu izjave, ki smo jo predstavili ob koncu zasedanja," je dejal Dušan Mramor, ki je sodeloval na zasedanju finančnih ministrov evrske skupine, na katerem je bil ponoči dosežen dogovor z Grčijo.

Ko bodo storjeni določeni ukrepi za zmanjšanje dolžniške izpostavljenosti do Grčije, se bo to tudi upoštevalo, s čimer se bo Sloveniji ta čezmerna izpostavljenost popravila na neko normalno raven, je še pojasnil.

Poslabšanje za Grčijo, poslabšanje za nas
Dogovor je pomemben tudi glede dolgoročne solventnosti Grčije, kar je hkrati pomembno tudi za Slovenijo. "Slovenija se obravnava kot periferna država. Če se pojavijo težave v Grčiji, se tudi v Sloveniji dvignejo obrestne mere," je opozoril Mramor.

"Se pravi, da je ta dogovor, ki zdaj zagotavlja solventnost Grčiji, dober tudi za Slovenijo," je ob tem poudaril.

Slovenija je pri vprašanju morebitne razbremenitve Grčije z dolgom opozarjala na to, da je med vsemi članicami evrske skupine, ki so ji pomagale, najbolj izpostavljena v deležu bruto domačega proizvoda (BDP).

Zahteva Slovenije je vseskozi bila, da se njena izpostavljenost približa povprečni ravni izpostavljenosti drugih držav evrskega območja do Grčije. Po podatkih Eurostata znaša izpostavljenost Slovenije do vseh držav v težavah, med njimi tudi Grčije, tri odstotke BDP-ja.
Sprejetih več reform, a kakšnih
Grčija je v preteklih tednih sprejela reformne ukrepe, ki jih od nje pričakujejo mednarodni posojilodajalci. Med temi ukrepi, vrednimi 5,4 milijarde evrov, sta ključni pokojninska in davčna reforma. Zdaj je po Mramorjevih besedah treba še pregledati, ali so ti ukrepi dejansko v skladu z zahtevami. V tem primeru bo sproščen naslednji finančni obrok v znesku 10,3 milijarde evrov.

Ukrepi, ki jih sprejema Grčija, so po Mramorjevih besedah izjemno težki in treba ji je dati določeno priznanje. Pogajanja z Mednarodnim denarnim skladom (IMF) je minister opisal kot izjemno trda, a na koncu so dosegli rešitev, ki zadovoljuje obe strani.

V skladu z dogovorom bo prišlo do določene dolžniške razbremenitve Grčije ob pogojih in določenih časovnih presledkih, s čimer je bil zadovoljen tudi IMF, ki bo predlagal upravnemu odboru, da tudi sklad sodeluje pri reševanju grške problematike, je povedal Mramor.

Leta 2018 ponovni pregled
Ukrepe, ki naj bi vplivali na znižanje izpostavljenosti Slovenije, je po njegovih besedah mogoče pričakovati okoli leta 2018, ko se bo program pomoči Grčiji končal. Takrat bo potrebna ocena dolgoročne vzdržnosti grškega dolga in takrat so tudi predvideni določeni ukrepi, ki naj bi to dolgoročno vzdržnost dejansko zagotovili. In v sklopu teh ukrepov je tudi razbremenitev za Slovenijo.

Po Mramorjevih besedah je v tem trenutku težko presoditi, ali bo Slovenija dobila nazaj tisto, kar je namenila za pomoč Grčiji. Zelo verjetno bodo pri popravkih izračunov dolžniške izpostavljenosti tudi določena poplačila Slovenije, koliko točno, pa se bo videlo pri izračunih v letu 2018.