Proti varčevalnim ukrepom v višini 5,4 milijarde evrov v Atenah protestirajo tudi sindikati javnih uslužbencev, pa tudi krovne organizacije zasebnega sektorja. Po poročanju javnega radia, naj bi se na protestih zbralo okoli 5.000 ljudi, njihovo sporočilo pa je bilo jasno: "Dol z varčevalno giljotino za naše pokojnine".

Dogovor o reformnih ukrepih bi omogočil uspešen zaključek prvega pregleda izvajanja lani dogovorjenega programa pomoči Grčiji, kar je sicer pogoj za nadaljnje izplačilo finančnega posojila tej zadolženi državi.

Protest na trgu Sintagma sicer sovpada s tridnevno splošno stavko proti spremembam davčne in pokojninske zakonodaje. Parlament naj bi o načrtovani pokojninski reformi in davku na dohodek glasoval danes pozno zvečer. Poslanci bodo odločali o prihrankih na področju pokojnin v višini 1,8 milijarde evrov, poleg tega pa naj bi se v državno blagajno steklo še 1,8 milijarde evrov od zvišanih davkov. V kasnejši fazi naj bi parlament odločal tudi o zvišanju posrednih davkov prav tako v višini 1,8 milijarde evrov.

Parlament potrebuje zeleno luč
Potrditev reformnih ukrepov je pogoj za to, da bo Grčija iz tretjega programa posojila dobila izplačan nadaljnji finančni obrok, ki ga krvavo potrebuje za poplačilo zapadlih obveznosti do ECB-ja in IMF-a julija. Vlada premierja Aleksisa Ciprasa ima sicer v 300-članskem parlamentu tesno večino s 153 poslanci. Grški finančni minister Evklid Cakalotos je ob začetku razprave v parlamentu članice evroskupine pozval, naj potrdijo reformne ukrepe grške vlade, a se hkrati izrekel proti sprejetju dodatnih pogojnih ukrepov rekoč, da teh ne bo mogoče spraviti skozi parlament.

Pred evroskupino tudi težavno vprašanje grškega dolga
V ponedeljek se bodo glede reformnih ukrepov Grčije na izrednem zasedanju sestali finančni ministri evroskupine, med katerimi bo tudi finančni minister Dušan Mramor. Govorili bodo predvsem o poteku oziroma morebitnem zaključku prvega pregleda izvajanja tretjega, do 86 milijard evrov težkega programa pomoči Grčiji.

Pregled bi moral biti zaključen že lani jeseni, a se je zavlekel zaradi večkratnih prekinitev, ki so bile posledica razhajanj med predstavniki mednarodnih posojilodajalcev in grškimi oblastmi. Medtem ko IMF vztraja pri prestrukturiranju dolga, številne članice evroskupine, predvsem Nemčija, temu nasprotujejo.

Juncker: Cilji reform so bili doseženi
Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je za današnjo izdajo več nemških časnikov potrdil, da so bili cilji glede grških reform v okviru prvega pregleda programa "tako rekoč doseženi" in da bodo finančni ministri v ponedeljek lahko začeli prve pogovore o vzdržnosti grškega dolga.

Predstavniki evropskih institucij - Evropske komisije, Evropske centralne banke (ECB) in Evropskega mehanizma za stabilnost (ESM) - ter Mednarodnega denarnega sklada (IMF) skušajo z Atenami doseči dogovor o svežnju že dogovorjenih reformnih ukrepov, med katerimi so ključni pokojninska reforma, povišanje davkov in ustanovitev privatizacijskega sklada.

IMF vztraja pri dodatnih pogojih
Zatikalo pa naj bi se pri svežnju dodatnih pogojnih ukrepov, o katerih so se na prejšnjem zasedanju sporazumeli finančni ministri evroskupine, pri njih pa naj bi vztrajal predvsem IMF. Ti ukrepi bi bili uveljavljeni v primeru, da Grčija ne bo izpolnila dogovorjenih finančnih ciljev, torej primarnega proračunskega presežka v višini 3,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) do leta 2018.

Pri dodatnih ukrepih, vrednih okoli 3,6 milijarde evrov, gre za kompromisno rešitev med evropskimi posojilodajalci in IMF, ki imajo različne poglede na to, do kakšnega primarnega proračunskega presežka že dogovorjeni reformni ukrepi lahko privedejo. IMF meni, da lahko privedejo zgolj do 1,5-odstotnega primarnega presežka do leta 2018, zato vztrajajo pri dodatnih varčevalnih ukrepih, ki morajo biti predhodno uzakonjeni s strani grških oblasti.

Uspešno zaključen prvi pregled skupaj s spornimi dodatnimi ukrepi je tudi pogoj za začetek pogovorov o lajšanju ogromnega grškega dolga, ki naj bi letos znašal okoli 183 odstotkov BDP. Glede vprašanja dolga sicer prihaja do razhajanj med IMF in evropskimi posojilodajalci.