ZDA nasprotujejo ustanovitvi banke, češ da spodkopava vodilne mednarodne finančne institucije in ustaljeno mednarodno gospodarsko ureditev.
Pobudo za ustanovitev azijske infrastrukturne investicijske banke, ki bo imela sedež v Pekingu, je dal kitajski predsednik Ši Džinping. Glavni cilj te nove banke bo financiranje infrastrukturnih projektov v Aziji. Po ocenah azijske razvojne banke bodo azijske države namreč do leta 2020 potrebovale kar osem tisoč milijard dolarjev za posodobitev svoje infrastrukture, kar bistveno presega kapitalske zmožnosti zdajšnjih mednarodnih finančnih institucij.

Kljub temu so predvsem ZDA in Japonska, v manj izraženi meri pa tudi druge najbolj razvite države, proti ustanovitvi te banke, češ da bo pod kitajskim vplivom, da bo spodkopavala Svetovno banko ter Azijsko razvojno banko in da ne bo sledila vse ostrejšim okoljskim standardom.

Ameriška diplomacija je odkrito lobirala proti njeni ustanovitvi, zato Japonska, Avstralija, Južna Koreja in Indonezija oziroma štiri največje ameriške zaveznice v Aziji, niso pristopile k novi banki. Njen ustanovni kapital bo 50 milijard dolarjev. Večino denarja bo v začetni fazi prispevala Kitajska, do konca drugega leta pa naj bi se njen kapital povečal na 100 milijard dolarjev, kar pomeni, da bi razpolagala z več kapitala kot Azijska razvojna banka, ki je pod ameriškim oziroma japonskim vplivom.

Kitajska, ki razpolaga z največjimi svetovnimi deviznimi rezervami, ki znašajo okoli 4.000 milijard dolarjev, skupaj s preostalimi hitro rastočimi državami, ki so znane pod kratico BRICS, nima skoraj nobenega vpliva na delovanje mednarodnih finančnih ustanov. Zato je bilo samo vprašanje časa, kdaj se bo pojavila pobuda za ustanovitev paralelnih mednarodnih finančnih ustanov. Te bodo najbolj razvitim zahodnim državam postopoma odvzele njihov zdajšnji monopol v mednarodnem finančnem sistemu.

Uroš Lipušček, Radio Slovenija, Peking