Gospodarstvo

Poudarki

  • Ponekod zaznali obrat
Naselje
Težko je živeti brez doma. Foto: BoBo
       Povpraševanje po pravno in dejansko urejenih stanovanjih na solidnih lokacijah presega ponudbo.       
 Alen Komić, ABC nepremičnine
GURS
DZ je spremenil način vrednotenja nepremičnin. Foto: MMC RTV SLO
       Težko je napovedovati, koliko bodo cene rasle. Trenutno je primanjkljaj ponudbe in za leto 2018 lahko za najboljše lokacije, kot sta Ljubljana in Obala, pričakujemo še določeno rast tržnih cen.       
 Domen Nahtigal, DUTB
Nokturno
V Nokturnu je neprodanih še 63 od skupno 215 stanovanj. Foto: Radio Koper
       Zanimanje in število transakcij pri poslovnih nepremičninah tudi naraščata, vendar ne toliko kot pri stanovanjskih.       
 Boris Veleski, Mreža nepremičnin
Celovški dvori
Večina poslov je povezana z reševanjem stanovanjske problematike. Foto: BoBo
Gradbišče
Večje število novogradenj naj bi na trg prišlo predvidoma v dveh letih. Foto: BoBo

Dodaj v

Nadaljevanje trenda rasti na nepremičninskem trgu?

V pričakovanju leta 2018
30. december 2017 ob 13:13
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Nepremičninski trg v Sloveniji je v prvem polletju 2017 zaznamovala rast števila poslov, ki je dosegla rekordno vrednost, in cen, ki pa so bile še pod predkrizno ravnjo. Se bo trend nadaljeval?

Zadnji uradni podatki geodetske uprave (Gurs) o gibanjih na nepremičninskem trgu so za prvo polletje 2017, v katerem je bilo število poslov z okoli 17.200 največje od leta 2007, odkar geodetska uprava sistematično spremlja trg, piše novinar Slovenske tiskovne agencije Jure Bernard. V primerjavi s prej rekordnim drugim polletjem 2007 je bilo število kupo-prodaj stanovanj večje za štiri odstotke, število kupo-prodaj hiš pa manjše za pet odstotkov. Vrednost teh poslov je znašala 1,07 milijarde evrov, s čimer je še zaostajala za drugim polletjem 2016, ko je z 1,13 milijarde evrov prvič po rekordnem drugem polletju 2007 presegla milijardo evrov.

Ponekod zaznali obrat
Namestnik direktorja družbe Mreža nepremičnin Boris Veleski je ocenil, da se je trend rasti prometa z nepremičninami nadaljeval tudi v drugem polletju letos in se bo vsaj še v prvem polletju 2018. Največ poslov je po statistiki družbe v osrednji Sloveniji, predvsem v Ljubljani. Sicer pa ugotavljajo, da se število transakcij povečuje tudi v drugih delih Slovenije, npr. na Obali, na Gorenjskem predvsem v turistično razvitih predelih ter na območjih po državi, kjer so toplice.

Podobno je nepremičninski posrednik pri družbi ABC nepremičnine Alen Komić dejal, da se v drugem polletju trendi še nadaljujejo. "Povpraševanje po pravno in dejansko urejenih stanovanjih na solidnih lokacijah presega ponudbo," je povedal. Trg se po njegovih besedah prebuja tudi pri hišah, kjer je določena zakasnitev, saj se kupna moč krepi počasneje kot samo povpraševanje po stanovanjih v nižjem cenovnem razredu, je dejal Komić.

V Zbornici za poslovanje z nepremičninami pri GZS-ju ugotavljajo, da se je trend povečanega povpraševanja po stanovanjskih nepremičninah nadaljeval tudi v drugem polletju 2017, pri tem so na Gorenjskem zaznali še večje povpraševanje kot v prvem polletju. Na Obali letos beležijo rekordno prodajo nepremičnin, predvsem stanovanj, tudi v Mariboru in okolici je bilo povečano povpraševanje.

Je pa direktor družbe Stoja trade Zoran Đukić povedal, da so v drugi polovici leta že opazili upad transakcij, kar je po njihovem mnenju posledica dviga obrestnih mer bank ter posledično upada kupne moči.

Večinoma reševanje stanovanjskega vprašanja
Veleski je dejal, da gre pri nakupih stanovanj v veliki večini za reševanje stanovanjskega vprašanja, da pa se je v zadnjem letu nekoliko povečalo tudi število transakcij, katerih namen je investicija. Največ povpraševanja je po dvosobnih do triinpolsobnih stanovanjih ter tudi po atrijskih stanovanjih, povečuje se pa tudi povpraševanje po enodružinskih hišah v okolici Ljubljane ter enotah dvojčkov v Ljubljani z vsaj 100 kvadratnih metrov vrta.

V Stoja tradu opažajo vedno več nakupov za investicijo, čeprav pa je še vedno največ nakupov za namen reševanja stanovanjskega vprašanja. Po njihovih izkušnjah se najbolj prodajajo stanovanja manjših kvadratur, ki se cenovno gibljejo med 50.000 in 200.000 evrov, je povedal Đukić.

V ABC nepremičnine pravijo, da se nakupi opravljajo tako za lastne potrebe kot za investicijo. Delež tistih, ki kupujejo za lastne potrebe, se je povečal glede na delež tistih, ki kupujejo za investicijo. "Čas za nakup kot investicijo ni najbolj primeren, saj so cene dosti višje, kot so bile nekaj let nazaj," je dejal Komić. Tudi po njihovih izkušnjah se najpogosteje prodajajo manjša stanovanja, je pa precej povpraševanja tudi po večjih stanovanjih.

Zbornica opaža, da v Ljubljani in okolici posamezniki stanovanja kupujejo tako za lastne potrebe kot za naložbo. Na Gorenjskem opažajo, da se je povečalo povpraševanje po manjših stanovanjih z namenom oddajanja, prav tako je v Mariboru in okolici vse večji interes za nakupe iz investicijskega razloga, saj so stanovanja cenovno ugodnejša, donos pri oddajanju pa nekoliko višji kot v Ljubljani.

Rast cen naj bi se v letu 2018 upočasnila
Cene rabljenih stanovanj, ki po navedbah Gursa najbolje odražajo dogajanje na trgu, so se v prvem polletju 2017 zvišale za tri odstotke. Bile so desetino višje kot v času dna leta 2015, a še 14 odstotkov pod vrhom leta 2008. Po zadnjih podatkih državnega statističnega urada so bile cene stanovanjskih nepremičnin v tretjem četrtletju 2017 v povprečju za 0,4 odstotka višje kot v drugem četrtletju in za 11,9 odstotka višje od povprečja v letu 2015. Cene novih stanovanjskih nepremičnin so se na četrtletni ravni znižale za 2,2 odstotka, cene rabljenih pa zvišale za 0,9 odstotka.

Komić za leto 2018 pričakuje nadaljevanje trenda iz leta 2017. "Glede na slabo ponudbo pričakujem, da znižanja cen ne bo. Verjetno bodo ostale v podobnih nivojih oz. se bodo malenkost še zvišale. Povpraševanja je še dosti in ob okrnjeni ponudbi je to logičen scenarij," je dejal.

Veleski vsaj še za prvo polletje 2018 pričakuje naraščanje cen, vendar pa ne za toliko, kot so v preteklem obdobju, in sicer predvsem zaradi povečanja števila novogradenj.

Po Đukićevih besedah cene še vedno najbolj rastejo v mestnih jedrih, opaža pa, da se cene na trgu stabilizirajo. Za leto 2018 pričakuje, da se bodo cene stabilizirale in začele upadati.

V zbornici za območje Gorenjske pravijo, da dokler ne bo novogradenj in bodo posojila ugodna, upadanja cen ni pričakovati. Za Ljubljano in okolico napovedujejo, da je v letih 2018-2020 predvideno dokončanje skoraj 1.000 stanovanj, več novih stanovanj pa bo vplivalo tudi na ceno rabljenih stanovanj. Za Maribor in okolico, kjer za zdaj ni predvidenih novogradenj stanovanj v večjem obsegu, pravijo, da je poleg stanovanj več povpraševanja po starejših hišah v bližnji okolici mesta, katerih cene pa ne rastejo, prej obratno. Za Obalo pravijo, da se je proti koncu leta 2017 rast cen stanovanj umirila in ustalila, nekaj prostora za rast pa da se nakazuje pri hišah. V letu 2018 bi se lahko število transakcij še povečevalo, pričakujejo pa umiritev cen, predvsem nepremičnin, ki so med seboj množično primerljive, lahko pa bi se ob povečanem povpraševanju iz tujine nadaljevala rast cen posebnih, luksuznih nepremičnin.

Vodja upravljanja stanovanjskega portfelja pri DUTB-ju Domen Nahtigal je ocenil, da je bilo leto 2017 na stanovanjskem trgu ugodno in da tudi za leti 2018 in 2019 ne bi bil preveč pesimističen. "Makroekonomski pogoji so dobri - brezposelnost se znižuje, gospodarska rast je še višja od napovedane," je dejal. "Težko je napovedovati, koliko bodo cene rasle. Trenutno je primanjkljaj ponudbe in za leto 2018 lahko za najboljše lokacije, kot sta Ljubljana in Obala, pričakujemo še določeno rast tržnih cen," je dejal Nahtigal.

Na trgu nova stanovanja DUTB-ja v Kopru
DUTB bo v letu 2018 nadaljeval prodajo stanovanj v koprski soseski Nokturno, kjer je neprodanih še 63 od skupno 215 stanovanj, začel pa bo prodajati tudi projekt ES Gorica na Ferrarski ulici v Kopru, kjer je 164 stanovanj in 29 poslovnih prostorov.

V Ljubljani bo predvidoma spomladi stekla prodaja stanovanj v stanovanjskem objektu Tribuna na Prulah, katerega gradnja je zastala ob stečaju družbe Kraški zidar, iz stečaja pa je projekt kupila družba GH Holding oz. njena hčerinska družba MM SVTK, je decembra poročal časopis Finance. V objektu je 63 stanovanj.

Že pred dokončanjem gradnje so po navedbah časopisa prodana stanovanja v projektih, ki so v gradnji, in sicer 113 stanovanj v Zelenih Jaršah, ki jih gradi družba Kostak, 195 stanovanj v projektu Belle Vie Tivoli, ki jih gradita Kolektor Koling in Gorenje Projekt, 91 stanovanj, ki jih v Zupančičevi jami gradi Zlatarna Celje (projekt Ypsilon), in 19 stanovanji v Šiški (Vila Celovška), ki jih gradi družba Clipplus. Zlatarna Celje naj bi prihodnje leto začela tudi priprave na gradnjo na zemljišču nasproti Ruskega carja na Ježici, kjer so G Gradnje načrtovale gradnjo dveh 11-nadstropnih večstanovanjskih objektov, Zlatarna Celje pa naj bi po informacijah Financ gradila okoli 130 stanovanj.

Okoli 300 stanovanj se obeta na zemljišču, ki ga ima DUTB v lasti v Podutiku v Ljubljani. Kot so povedali na novinarski konferenci decembra, bodo skušali dodano vrednost ustvariti s t. i. skupnimi vlaganji, v okviru katerih bodo za posamezen projekt z izbranim vlagateljem ustanovili namensko družbo, na katero bo DUTB prenesel zemljišče, partner pa bo za to vrednost moral vložiti kapital in projekt zgraditi, po prodaji in poplačilu posojil pa si bosta z DUTB-jem iztržek razdelila. Po pričakovanjih DUTB-ja bi lahko bila ta stanovanja na trgu okoli leta 2020.

Gradnjo 300 stanovanj v Ljubljani po pisanju Financ napoveduje tudi poslovnež Izet Rastoder, ki je od Hete odkupil gradbeno jamo ob Celovških dvorih, kjer je Vegrad snoval gradnjo hotela.

Trendi pri poslovnih prostorih
Za poslovne prostore Veleski ugotavlja, da je na prvi pogled videti, da ponudba presega povpraševanje, a po njegovih izkušnjah vsaj v večini primerov ni tako. "Zanimanje in število transakcij pri poslovnih nepremičninah tudi narašča, vendar ne toliko kot pri stanovanjskih," je povedal in dodal, da se tudi najemniški trg zdi dokaj živahen, predvsem za manjše nepremičnine, povečuje se tudi povpraševanje po gostinskih in trgovinskih lokalih ter po prostorih za razvedrilne dejavnosti.

Renata Weiss in Boštjan Blatnik iz družbe ABC nepremičnine ocenjujeta, da je ponudba pisarniških prostorov precej heterogena. "Tako kupci kot tudi najemniki iščejo urejene poslovne stavbe z urejenimi lastniškimi odnosi, naseljene, dodaten kriterij je opremljenost - predvsem v smislu komunikacij, dobra dostopnost, možnost parkiranja," pravita. Cene za nakup in za najem so se v zadnjem četrtletju počasi zvišale, sta povedala. Zaznavata tudi večje povpraševanje po proizvodnih in skladiščnih površinah.

Đukić pravi, da se stanje pri poslovnih prostorih izboljšuje, da pa ponudba in cena ne sledita ceni stanovanjskih nepremičnin, saj število teh nepremičnin presega povpraševanje še iz časa krize.

Tudi v zbornici opažajo več transakcij pri poslovnih nepremičninah. V Ljubljani in okolici so iskani trgovski in gostinski lokali v središču mest, več je tudi prodaj pisarniških prostorov, na Gorenjskem opažajo presežek pisarn in posledično nizke cene, na Obali se povečuje trend prodaje poslovnih nepremičnin, v Mariboru pa opažajo večje povpraševanje za najem pisarniških prostorov ter večje povpraševanje po poslovnih stavbah in skladiščnih prostorih.

Al. Ma.
Prijavi napako
Komentarji
penzl
# 30.12.2017 ob 14:09
Težje kot si raja privošči stanovanje, bolj je trg "zdrav". Narobe svet.
Bivši uporabnik
# 30.12.2017 ob 14:51
Zanimivo, da se ob rekordno visokih cenah nobeden ne vpraša ali lahko cene kaj padejo. Najhujša stvar, ki pisca članka skrbi je počasnejša rast.
tomive
# 30.12.2017 ob 17:08
Ma dav sram ni, kogarkoli, ki umetno napravlja take cene. Da ne morem na noben način priti do svojega stanovanja, ker enostavno nikoli kreditno ne bom zmožen tega, za najem 2-sobnega stanovanja (ki ni v razsulu, kar se v LJ večinoma prodaja), bi dal najmanj 500€ (samo najemnina!), potem pa še skoraj 200€ režijskih stroškov, in je ena plača vstran!

Pa niste normalni! Obnašate se, kot da imamo v Sloveniji najmanj Avstrijske plače!
K_ris
# 30.12.2017 ob 14:37
@komsomolec

stroški gradnje kvadratnega metra so isti za vso državo

stroški kvadratnega metra zazidljive parcele pa ne ...
crnuskagmajna
# 30.12.2017 ob 16:49
Vi kar kupujte ta precenjena stanovanja! Slovenski standard več kot 1500€/m2 v prestolnici ne prenese.
Biti suženj stanovanjskemu kreditu in se odpovedati življenju? Ne hvala!
Park
# 30.12.2017 ob 17:14
Ta država je res narobe svet! Totalitarno centralistična! Ustvarjanje dnevnih delovnih migrantov! Službe so samo še v Ljubljani, ostali del države se gospodarsko prazni, so samo še Hofri in Lidli. Ljudje si dóma v Ljubljani niso zmožni kupiti, še najem je brutalno predrag, in so se primorani voziti v službo tudi 100 ali več kilometrov v eno smer. In to je država, ki vam jo je levica uredila. To je ta vaš levičarski raj v katerem ste tako srečni.
JohnSmith
# 30.12.2017 ob 14:03
Več plačaš za nepremičnino, manj drugih stvari si lahko privoščiš.
izo
# 30.12.2017 ob 16:57
Vi kar kupujte ta precenjena stanovanja! Slovenski standard več kot 1500€/m2 v prestolnici ne prenese.
Biti suženj stanovanjskemu kreditu in se odpovedati življenju? Ne hvala!


v npr. beli krajini kupiš bajto al pa kakšen vikend za 20,30k+, s parcelo vred. kaj še čakate?
ice queen
# 30.12.2017 ob 14:01
Prosim, prosim, naj se zgodi še kakšen "jazbinškov zakon".
O stanovanju v Ljubljani lahko drugače samo sanjam
Celjan27
# 30.12.2017 ob 15:58
Kdaj bo padlo v Ljubljani?? Cene so nore, pod 150k sploh nimas kaj za dobiti.
Dedraklemen
# 30.12.2017 ob 15:04
Komentar pod sliko: Težko je živeti brez doma. Foto: BoBo

Kva...?
NoriGoban
# 30.12.2017 ob 17:21
Zelijo vzgojiti novo generacijo suznjev!
RJSlo
# 30.12.2017 ob 15:49
No ja. Verjetno je to dobra novica. Tistih 175.000 stanovanj ni več praznih, ne?
izo
# 30.12.2017 ob 16:27
spravite skupaj pameten davek na nepremičnine, pa boste videli pad cen. tako pa levo visi nudtb, rkc in ostali na nepremičninah, za katere stroške plačuje raja, tudi nusz-uje ipd.
ampak to se seveda ne bo zgodilo, vsaj dokler ne pohospsaja voljno to, kar jim je bilo obljubljeno..
gozdar1
# 30.12.2017 ob 14:53
Realist in tvoja rešitev je? V tistih časih so bili trije zaposleni na upokojenca, danes se bližamo razmerju 1 proti 1, pri plači so prispevki za zpiz že tam tam če ne višji od davkov in tisti ki jih plačujejo velikokrat sploh nimajo nepremičnin imajo pa otroke.
hizli tren
# 30.12.2017 ob 17:00
seveda da cene rastejo, ko pa država ali pa JSS MOL odkupijo vse nasedle projekte.
Pač to je Kradistan.
pepar
# 30.12.2017 ob 16:12
Lepo je gledat,kako smo po cenah za kvadrat strehe nad glavo postali mala Švica.
Briljanten uspeh naših po osamosvojitvenih politikov.
Kolateralna škoda je zanemarljiva.
Tistih par sto tisoč slovencev ki bodo zaradi tega hlapčevali v lastni državi pa res ne odtehta take zgodbe o uspehu.
Sicer pa kar se sedaj seje,bo nekoč obradilo sadove in takrat se bo želo,karkoli že to pomeni.
Alex8
# 30.12.2017 ob 14:06
Zakaj sploh v Lj???
rubin
# 30.12.2017 ob 18:28
A ja, hanžkovih 200000 migrantov ki naj bi jih sprejeli bi pocenilo ali podražilo nepremičnine? Nagradno vprašanje :)
zugec
# 30.12.2017 ob 18:03
Pri teh člankih in posebej komentarjih pod njimi je vedno samo kritiziranje visokih cen nepremičnin v Ljubljani. Slovenija ni samo Ljubljana, nepremičnin je ogromno tudi drugod in ne boste verjeli, cene so nižje. Ne more se iti dobrih dva milijona Slovencev elito in živeti zraven Prešerca. Kot da bi šel v trgovino in jokal, da so cene novih Armanijevih modelov previsoke in si moraš kupiti C&A robo. Vsak po svojih zmožnostih. V Beli krajini dobiš za 15 tisočakov že praktično hišo, ceste pa so povsod po državi solidne.
realist65
# 30.12.2017 ob 19:33
gozdar1

Komentiral sem situacijo in ne rešitev, zato so doktorji ekonomije. Obrazloži kaj ni res, kar sem napisal ? Godine so prošle pune smeha, ko smo bili mi mladi. Z očetom sva naredila skoraj celo hišo, luksusa nisem nikoli treibal. Vedno sem šparal in imam dva otroka, ki jima to povem.
Prvo; penzije bi se morale takoj uravnati za enako delovno dobo ali pa še manj ima 250 € večjo penzijo, ker se je upokojil pred 10 leti. Če je kriza naj bo kriza za vse enako.

Kar sem napisal sigurno drži, ker vidim situacijo ljudi okoli sebe. Brez skrbi, da to vedo vsi v parlamentu, vendar gledajo za svojo r..! Edini, ki se je zavzemal za ljudi je bil po mojem Tito, ker je rastel z d..., ter je doživljal revščino.

To je tudi odgovor vsem, ki mi dajejo minuse in jih prosim na dan z besedo, da se lahko pogovarjamo, ker jaz drugih opcij ne uporabljam za komentiranje pa sem se javil samo, da povem mnenje o Katancu. Takoj sem vedel, da ni njegova zasluga za uvrstitve na prvenstva temveč g. Zahovića pa čeprav se mi včasih njegove reakcije ne dopadejo, vendar ga cenim, kot Avssenika za Slovenijo v nogometnem pomenu. ( to je samo vmes )

Predlagam plače avstrijske pa, da vidimo, kaj je Slovenec s tem denarjem sposoben ?
Vedno smo veljali za priden deloven narod tudi v prejšnji Jugoslaviji, kot sedaj in včasih v Avstriji, Nemčiji itd. Biti smo morali res pravi tipi, da imamo pri dveh milijonih svoj jezik in državo in res SRČNO upam, da vsega tega naši, vaši, levi ,desni NE BODO ZAPRAVILI.
rubin
# 30.12.2017 ob 18:21
Zanimivo, zaslužek s pitno vodo na prebivalstvu je za naše politike nesprejemljiv, služenje na nečem tako primarnim kot je skromno bivališče pa je za našo kavjar levico povsem sprejemljivo. Vsak deloven človek bi moral imeti pravico do lastne skromne strehe na glavo ali vsaj neprofitne najemnine. Kar pomeni, da na njem nihče nebi delal profita in bi plačal zgolj amortizacijo in tekoče vzdrževanje. Kako to doseči? Davek na nezazidana zazidljiva zemljišča, več zazidljivih zemljišč (seveda ne na prvovrstni kmetijski površini... a površine je v Sloveniji dovolj), predvsem pa ustrezen davek na višek nepremičnin! Ne more biti da je najem ene usr... sobe pol delavske plače! Pa ne mi o tujini, trend da se mladina ne more osamosvojit in zaživeti na svoje ne da bi nepremičninski "investitor" na njih služil pol plače in da zato ostajajo doma je značilen po celem svetu, sploh ZDA. Pa to ni neizogibno. Podjetnik naj služi s produkti, znanjem, ne pa prostorom!
Zl, kak ko bi predlagali dober davek na viške nepremičnin? In znižanje dohodnine? Dva tisoč evrov minimalca lahko vsak norc predlaga, samo potem lahko vse panoge ki ne ustvarjajo dovolj dodane vrednosti zapremo in ljudi na cesto...
galoper
# 30.12.2017 ob 17:10
Pred razlago statističnih podatkov se mora izločiti ekstreme, ne glede kateri lobi objavlja
rdečinavijač
# 30.12.2017 ob 15:22
Trend se bo nadaljeval, verjemite mi. Mokre sanje večine, da bo v Ljubljani kvadratni meter v krizi padel na 1000 ali 1500 € so mimo. Mi smo še ravno pravočasno kupili hišo izven Ljubljane za ceno trosobnega stanovanja v Ljubljani.
Naš "bitcoin" je torej nepremičnina. Hvala lepa za špekulativni rodeo kriptovalut.
izo
# 31.12.2017 ob 11:12
Zato pa je kriva levičarska Ljubljana, ki namerno poskuša zablokirati vsako ustvarjanje delovnih mest drugje. Saj poglejte, kdo je odločal o delovnih mestih v Mariboru: Ljubljančani, Dolenjci in Jeseničani. Noro.

kdo je pripeljalal inevstitorja in mu ibljubil posel mimo zakona (verjetno govorimo o magni)? zakajzakoni straogo veljajo za našne invetsitorja, za tuje se pa na hitro pod mizo vse naredi (seveda, reatorično)? bi nekako bilo logično, da desnico najprej poskbri za domače, ali kako že?
kdo je recimo miniral 3. razvojno os, ki bi lepemo delu sloevnije uzagotovila krvavo ustrezno infrastrukturo ipd, da bi dobili fabrike tam, kjer so najbolj potrebne? kdo je miniral južni tok itd itd?
ne budalite o stavreh, o katerih pojma nimate.
Binder Dandet
# 31.12.2017 ob 09:02
V Ljubljani 90 m2 za 280.000 v centru. Renovirano, z garazo. Urejeno, ni kaj. V betonskovemu naselju.:) V Savinjski dolini 200 m2 hisa z do 1000m2 parcele 200.000 ali manj. V lj potrebujes ob popoldanski konici 45 min iz crnuc do centra. V tem casu bi prisel ze do Sempetra v Savinjski dolini. Nisem ne eno ne drugo. Ne delam v Ljubljani. Ampak ce bi, zame ne bi bilo dileme. Gotovo hisa na tej strani Trojan. Pa ce si lahko privoscis tudi prvo, lahka ob hisi kupis se vikend nekje.
el CARTEL
# 30.12.2017 ob 22:31

NoriGoban
# 30.12.2017 ob 17:21
Prijavi neprimerno vsebino
Zelijo vzgojiti novo generacijo suznjev!


točno za to se gre, ja.
želijo s krediti anrediti ljudi ubogljive.

ker ljudje, ki so odvisno od zaposlitve in v dolgovih, pač se ne upirajo in ne protestirajo.
eksperiment so poskusili že v veliki britaniji in ZDA.

tony benn nam je to že razložil.

"people in debt are slaves to their employer"

[video]https://youtu.be/qX-P4mx1FLU?t=346[/video]
NoriGoban
# 30.12.2017 ob 17:54
"Lepo je gledat,kako smo po cenah za kvadrat strehe nad glavo postali mala Švica."

Niti ne! Za Svico velja naslednje:

Price per Square Meter to Buy Apartment in City Centre 14,083.33 Fr.
Price per Square Meter to Buy Apartment Outside of Centre 8,953.93 Fr.
Average Monthly Net Salary (After Tax) 6,252.36 Fr.

najem:
Apartment (1 bedroom) in City Centre 1,828.24 Fr.
Apartment (1 bedroom) Outside of Centre 1,443.33 Fr.

vir: https://www.numbeo.com/property-investment/in/Zurich
ettelewen
# 30.12.2017 ob 15:46
So pa nagužvane tele hiše na prvi fotki. Več betona, kot zelenja. Ali je pa samo perspektiva taka žalostna.
mmeeddoo
# 03.01.2018 ob 20:56
Glede na to,da pošteni raji plače niso šle popolnoma nič gor, zadnjih 7 let, je povsem jasno, kot beli dan, kdo kupuje stanovanja in zakaj.
Prepričan sem, da jih niti 10 % ne kupuje za svojo uporabo, ampak predvsem za oddajo na črno.
Bivši uporabnik
# 31.12.2017 ob 12:35
Če bi imeli pametno državo, bi ta znala ustrezno obdavčiti nepremičnine, da bi profiti šli v državno blagajno za skupno dobro, mlade družine, matere samohranilke, romske otroke in ostale socialno ogrožene. Tako pa imamo neoliberalna mokre sanje ko se peščica ljudi okorišča na račun naroda.
izo
# 31.12.2017 ob 11:14
Pametnega stanovanja po pametni ceni ni v Ljubljani....

kdo te sili v to levo ljubljano? imaš zraven desno grosuplje, kjer je vse praktično zastonj..
Igo
# 31.12.2017 ob 09:29
Pametnega stanovanja po pametni ceni ni v Ljubljani....
Skippy
# 31.12.2017 ob 00:01
Službe so samo še v Ljubljani, ostali del države se gospodarsko prazni, so samo še Hofri in Lidli.

Zato pa je kriva levičarska Ljubljana, ki namerno poskuša zablokirati vsako ustvarjanje delovnih mest drugje. Saj poglejte, kdo je odločal o delovnih mestih v Mariboru: Ljubljančani, Dolenjci in Jeseničani. Noro.
realist65
# 30.12.2017 ob 14:45
Kaj raste, številni bodo morali prodati, če hočejo preživeti v tej mali deželici tajkunov ?

Zato pa so poskrbele vse dosedanje vlade z Evropo vred. Kar so si v socializmu naredili bodo morali v kapitalizmu prodati. Država dela reveže.
Skippy
# 30.12.2017 ob 23:45
Prosim, prosim, naj se zgodi še kakšen "jazbinškov zakon".
O stanovanju v Ljubljani lahko drugače samo sanjam


Mogoče se izšolaš ali zamenjaš službo?
7up
# 30.12.2017 ob 17:41
Dvig vrednosti nepremičnin pomeni, da se kreditna sposobnost in pa vrednost akumuliranega kapitala zvišuje. To je dober podatek.
7up
# 30.12.2017 ob 17:43
Preden se pritožujete, si tudi najprej poglejte kakšne je cena kvadratneha mesta na kakem Dunaju, Parizu, Zurichu. Da o londonu niti ne govorimo...
Kazalo