Donos na obveznice z zapadlostjo septembra 2024 je 0,10 odstotne točke nižji kot ob začetku trgovanja (1,79 odstotka je znašal danes okoli 10.20) in pomeni novo najnižjo vrednost od vstopa Slovenije v območje evra.

Pribitek slovenskih na desetletne nemške obveznice, ki veljajo za referenčne v območju evra, znaša 1,40 odstotne točke. Donos na nemške obveznice z dospelostjo avgusta 2023 je bil ob tem času pri 0,39 odstotka, kar je 0,01 odstotne točke manj kot ob začetku trgovanja.

Padec donosa na slovenske obveznice največji
Znižuje se tudi donos na obveznice večine drugih držav v območju evra, a je padec donosa na slovenske obveznice za zdaj največji.

Ta donos se že nekaj časa postopno znižuje. Za Slovenijo se je še pred dobrim letom ugibalo, ali bo morda potrebovala t. i. mednarodno finančno pomoč.

Te špekulacije so začele donos močno zviševati marca 2013. Obrestna mera je tako aprila 2013 za kratek čas presegla psihološko mejo sedmih odstotkov, ki po mnenju stroke državam na dolgi rok ne omogoča več vzdržnega zadolževanja.

Slovenija z eno najvišjih gospodarskih rasti
Ko se je decembra 2013 izkazalo, da bo Slovenija banke sposobna sanirati sama, se je pritisk nanjo umiril. Izboljševati so se začeli tudi gospodarski kazalci, država pa ima trenutno eno najvišjih gospodarskih rasti v Evropi.