Tečaj Krkinih delnic je pri 66,10 evra enajst odstotkov višje kot na začetku leta. Delničarji si lahko obetajo 2,20 evra dividende bruto. Foto: BoBo
Tečaj Krkinih delnic je pri 66,10 evra enajst odstotkov višje kot na začetku leta. Delničarji si lahko obetajo 2,20 evra dividende bruto. Foto: BoBo
Vrednost evra je v torek nihala med 1,1135 in 1,1344 dolarja. Foto: Reuters
Newyorški delniški indeks Dow Jones (18.144 točk) je v torek ostal skoraj nespremenjen. Vlagatelje je ohladil Jerome Powell, eden od vplivnih mož pri Zveznih rezervah, ki je izjavil, da je ameriško gospodarstvo pripravljeno na dva letošnja dviga obrestne mere: prvega septembra in drugega decembra. Foto: Reuters

prodaje celjskega podjetja.

"Po (ne)odločitvi o prodaji Telekoma Slovenije je Ljubljanska borza doživela popravek, tečaji pa so padli tudi zaradi presečnih datumov za dividende in uvrstitve Zavarovalnice Triglav na seznam strateških naložb. V medijih je mogoče zaslediti tudi pritiske, da naj bi politika Cinkarno Celje uvrstila na seznam pomembnih naložb, in s tem ustavitev prodajnega postopka, kar pa bi bilo nesmiselno. V postopku prodaje je tudi Alpetour, kjer se prodaja pričakuje v kratkem, če bodo izpolnjeni vsi odložni pogoji," je razpoloženje na domačem delniškem trgu, kjer je indeks SBITOP trenutno slabih pet odstotkov nižje kot ob vstopu v leto 2015, opisal Marko Pavlović iz GBD-ja.

Krkina dividenda bo verjetno potrjena
Če je bil tečaj Cinkarne še konec maja nad 210 evri, je v torek padel na 149 evrov, kar je enoletno dno (res pa je, da je del padca treba pripisati tudi presečnemu datumu za dividendo). Podobno usodo so doživeli tudi lastniki Telekomovih delnic, ki so upali na prodajo Telekoma, doživeli pa padec tečaja s 150 na 90 evrov. Za stabilno naložbo se je letos izkazala Krka, čeprav je po objavi poslovnih rezultatov opaziti razočaranje. "Krka je objavila nekoliko slabšo prodajo, kar je, glede na razmere na vzhodu, pričakovano. Zaplet z veljavnostjo skupščine in njenim ponovnim sklicem verjetno ne bo vplival na predlagano dividendo, ki bo zelo verjetno potrjena in znašala 2,20 evra bruto," je komentiral Pavlović.

Tečaji delnic na Lj. borzi (23. junij):

INTEREUROPA

+6,12 %

0,85 EUR
GORENJE+0,86 %5,85
ZAV. TRIGLAV+0,51 %25,73
PETROL+0,17 %260,45
TELEKOM

-0,00 %

90,00
KRKA

-0,60 %

66,10
SAVA RE-2,31 %14,16
LUKA KOPER-2,40 %25,60



Najvišja enodnevna rast indeksa DAX po 2012
Na tujem je delniške vlagatelje preplavilo olajšanje, ker naj bi se Grčija vsaj kratkoročno izognila najhujšemu scenariju in ostala v evrski druščini. Frankfurtski DAX30, ki je prejšnji teden pogledal precej pod 11 tisoč točk, je ta teden podivjal (zlasti v ponedeljek, ko je poskočil za 3,8 odstotka, kar je največja enodnevna rast po letu 2012) in se včeraj za hip povzpel nad 11.600 točk. Pri JPMorganu menijo, da so delnice v sestavi indeksa DAX, potem ko je bil ta uradno v območju popravka (torej deset odstotkov pod vrhom), zrele za nakup, napovedujejo pa, da bo do konca leta DAX dosegel 13 tisoč točk. Frankfurt bi bil po tem scenariju spet prostor za lepe dobičke, potem ko se je vrednost indeksa DAX od leta 2009 do letošnjega aprila več kot potrojila, sledil pa je enajstodstotni popravek.

Igor Erker za Finančne krivulje na Valu 202: Pomen Grčije za EU in za svetovno (ne)varnost je majhen



Borze optimistične, evro pa - navzdol
Malce nenavadno je, da ta teden evro ne sledi rasti delniških in tudi obvezniških trgov. Zakaj trgovci ne "nagradijo" napredka v pogajanjih Aten z mednarodno skupnostjo, če je vedno veljalo prepričanje, da bi grški izstop iz evra močno oklestil vrednost evropske valute? Zakaj je evro prejšnji teden, ko se je možnost za grški bankrot dramatično povečala, pridobival in zakaj je včeraj padel na 1,1137 dolarja? Nekateri analitiki poudarjajo, da ima grška kriza vsaj neposredno majhen vpliv na tečaj evra, večji pa je vpliv prek strategije t. i. "carry trada".

Kaj je "carry trade"?
Vlagatelji (večinoma so to hedge skladi) pri tej "igri" izkoriščajo razlike v obrestnih merah med gospodarstvi, pri čemer najamejo posojilo v valuti z nizko ključno obrestno mero in s tem financirajo naložbo v valuti z višjo obrestno mero. S tem zavestno tvegajo spremembe obrestne mere in spremembo deviznega tečaja, kar jim lahko pokvari stavo. V aktualnem primeru si vlagatelje izposojajo evre in kupujejo naložbe v državah z višjo obrestno mero. Prejšnji teden, ko je Grčiji resno grozil bankrot, so to strategijo raje opustili, z izposojenim denarjem kupili evre in vrnili posojilo. Večje povpraševanje po evrih je seveda zvišalo tečaj evra. Ta teden je logika ravno obratna, zato bo evro kvečjemu padel, če bo Grčija naposled dosegla dogovor in do konca junija "našla" denar za poplačilo dolgov.