Čimprejšnja in vzdržna konsolidacija javnih financ je bistvenega pomena za ohranjanje položaja Slovenije na mednarodnih finančnih trgih in s tem pogojev zadolževanja, menijo na Umarju. Foto: EPA
Čimprejšnja in vzdržna konsolidacija javnih financ je bistvenega pomena za ohranjanje položaja Slovenije na mednarodnih finančnih trgih in s tem pogojev zadolževanja, menijo na Umarju. Foto: EPA

Slovenija trenutno ni na 'radarju' finančnega trga. Vendar če pomembne države EU-ja ne bodo izpolnile pričakovanj trga, lahko posledice čuti tudi Slovenija.

Nekdanji vodja misije Mednarodnega denarnega sklada v Sloveniji Biswajit Banerjee

Čimprejšnja in vzdržna konsolidacija javnih financ je bistvenega pomena za ohranjanje položaja Slovenije na mednarodnih finančnih trgih in s tem pogojev zadolževanja zaradi možnosti poslabšanja bonitetne ocene ter povečevanja izdatkov zaradi staranja prebivalstva. Na uradu menijo, da bi morala konsolidacija temeljiti predvsem na izvedbi strukturnih reform, ki bodo krepile delež razvojnih izdatkov in tako pozitivno vplivale na morebitni dvig BDP-ja, nujne pa so tudi sistemske prilagoditve na področju socialne varnosti.

Na okrogli mizi ob izidu publikacije Ekonomski izzivi je Maja Bednaš z Umarja poudarila, da je javni dolg z nekaj več kot 35 odstotki BDP-ja na razmeroma nizki ravni, skrb vzbujajoča pa se ji zdi njegova hitra lanska rast. To je posledica zadolževanja za financiranje tekočega primanjkljaja ter predhodnega zadolževanja za financiranje letošnjega dolga. Povečujejo se tudi odhodki za obresti in njihov delež v BDP-ju. Že v prihodnjih letih se bodo začeli povečevati izdatki, povezani s staranjem prebivalstva, je dodala Bednaševa.

"Ohranjanje statusa quo nevzdržno"
Tudi nekdanji vodja misije Mednarodnega denarnega sklada v Sloveniji Biswajit Banerjee je opozoril na to, torej močno izstopanje visoke rasti zadolženosti. "Primanjkljaj in višina dolga sta lahko morda v povprečju EU-ja, a je ohranjanje statusa quo nevzdržno," je menil in dodal: "Slovenija trenutno ni na 'radarju' finančnega trga. Vendar če pomembne države EU-ja ne bodo izpolnile pričakovanj trga, lahko posledice čuti tudi Slovenija."

Letos še ne bo izboljšanja stanja javnih financ. Predlagani rebalans proračuna za leto 2010 namreč ne predvideva posegov v odhodke z bolj sistemskimi ukrepi, ampak pomeni le uskladitev odhodkov z nižje ocenjenimi prihodki. Na strani prihodkov se močno računa na evropska sredstva in poleg tega še na povečanje prihodkov iz povišanih trošarin, "ki pa strukturno ne morejo zagotoviti zapolnjevanja proračunske vrzeli", pravijo na Umarju.

Mrak: Letošnje leto izgubljeno
Škoda je, da je z vidika uvajanja ukrepov za konsolidacijo letošnje leto "izgubljeno", je izrazil mnenje profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Mojmir Mrak. Januarja predstavljeni program stabilnosti je ambiciozen z vidika zmanjšanja primanjkljaja z znižanjem izdatkov, so pa vsi ukrepi prestavljeni na leto 2011, poleg tega so kvantitativni cilji premalo artikulirani, je bil kritičen.

Na programu stabilnosti temelji tudi zdajšnja bonitetna ocena Slovenije, je opozoril Mrak in dodal, da bo treba že jeseni pokazati rezultate. "Če bodo rezultati v smeri, kot smo jih napovedovali, bo dobro. Sicer nas čaka 'presenečenje' z znižanjem bonitete," je dejal.

Slovenija trenutno ni na 'radarju' finančnega trga. Vendar če pomembne države EU-ja ne bodo izpolnile pričakovanj trga, lahko posledice čuti tudi Slovenija.

Nekdanji vodja misije Mednarodnega denarnega sklada v Sloveniji Biswajit Banerjee